Zdravje ob Ivanovem izviru

Besedilo: Stojan Saje
ponedeljek, 7. april 2008 / 06:00

Razkrižje je kraj v Prlekiji, ki vabi z naravno in zgodovinsko dediščino. V okolici zdravilnega Ivanovega izvira je 22 energetskih točk. Lepa pot vodi ob reki Ščavnici do Mure.

Svet med Mursko ravnico in obronki Slovenskih goric, kjer se Mura približa meji s Hrvaško pri Gibini, pripada občini Razkrižje. Pisni viri prvič omenjajo kraj ob koncu 17. stoletja. Leta 1784 je vas dobila cerkev, ki je posvečena svetniku Janezu Nepomuku. Zaradi stavbe iz poznega baroka, ki je zaščitena kot sakralni spomenik, je Razkrižje znano daleč naokrog. Domačini so si dolgo prizadevali za obrede v slovenščini. Od leta 1994, ko je župnija Razkrižje pod škofijo Maribor, je tam župnik Marijan Rola. Turistom rad razkaže obnovljeno cerkev in pove, da je z darovi pomagal tudi podjetnik iz Šenčurja.

Zdravilni Ivanov izvir

Še pred obstojem razkriške cerkve je kraj zaslovel zaradi izvira pod vasjo. Ivanov izvir ima po ljudskem izročilu zdravilno moč. Voda naj bi pomagala za vid, golšavost in splošno počutje. Starejši ljudje poznajo zgodbo o slepi deklici, ki naj bi spregledala po umivanju oči z izvirsko vodo. Zato ta kraj obiskujejo romarji. Zadnjo nedeljo junija, na dan »Ivanovega proščenja«, izvir obišče več tisoč ljudi. Domačini uprizorijo legendo o Slepi deklici. Turistično narodopisno društvo Razkrižje od leta 1998 uprizarja v adventnem času predstavo Božična noč, ki navdušuje številne obiskovalce pri naravnih jaslicah ob Ivanovem izviru.

Zdravje na energetskih točkah

Ob Ivanovem izviru in reki Ščavnici so radiestezisti in bioenergetiki odkrili mesta, ki so ugodna za počutje. Ugotovili so, da izboljšajo energetsko stanje v človeškem organizmu. Označili so 22 energetskih točk, izmerili premer, vrsto sevanja in energijsko vrednost ter določili zdravilne vplive in čas zadrževanja na točki. Strokovnjaki trdijo, da se po določenem času na točkah sproščajo blokade v telesu, kar omogoča normalen pretok energije in boljše delovanje organov. Priporočajo, da si obiskovalec izbere le nekaj točk in jih obišče večkrat.

Prva točka leži ob glavni cesti pod cerkvijo v Razkrižju. Vse točke se nahajajo ob lepo urejeni turistični poti, ki so jo poimenovali Razkriški kot. Do zadnje točke se je moč sprehoditi ob Ščavnici – domačini ji pravijo Murica – v pičli uri vse do izliva manjše reke v večjo Muro pod naseljem Gibina.

Naravne in zgodovinske zanimivosti

Vmes je veliko naravnih zanimivosti, ki si jih velja ogledati. Popotnik postane pozoren na tablice, ki označujejo imena značilnih dreves. Med njimi so tudi vrba žalujka in bela vrba, siva jelša, čremsa in dob (hrast). Spomladi je gozd pobeljen s cvetovi različnih vrst zvončkov. Z dreves se oglašajo drobne ptice in iz goščave v mrtvicah Mure glasno vzletajo jate divjih rac. Čapljam se bodo pozneje pridružile še štorklje. Ob potoku, ki priteče iz Štrigove, moti mir glasno šumenje vode. Pod mostom na poti se pretaka Gibinski slap, ki je eden največjih naravnih slapov v Pomurju. Z njega je Matija Smolkovič leta 1918 speljal vodo na bližnji mlin, ki ga je zgradil njegov oče Franc. Mlin že dolgo ne deluje več, a ga obnavljajo s pomočjo iz evropskih programov v turistične namene.

Znak ob poti opozarja tudi na prazgodovinsko naselbino. Na severovzhodu vasice Šafarsko je terasa z ledinskim imenom Gradišče. Tam so arheologi odkrili v letih 1981–1984 ostanke naselbine iz bakrene dobe. Občina Razkrižje je pod strokovnim nadzorom Pokrajinskega muzeja Murska Sobota na terasi rekonstruirala naselje izpred 5500 let. Življenje tedanjih naseljencev v živo uprizarja domače turistično društvo za turiste. Dodatna privlačnost zanje bodo hiške iz šibja in blata, kamor bodo lahko v prihodnosti prihajali tudi na oddih.

Razkriški kot ponuja še druge zanimivosti

Kdor si vzame več časa za obisk Razkriškega kota, lahko spozna ostanke nekdanjih obrti. V Razkrižju stoji Slomškov mlin. Leta 1905 ga je tam kupil Anton Slomšek, pranečak škofa Antona Martina Slomška. Mlin in žago so leta 1937 prodali; mlin je zaščiten kot tehniški spomenik. Anton Horvat ohranja z družino 150-letno tradicijo kovaštva. Pri hiši Razkrižje 16 je Kovaški muzej, kjer je v delavnici na ogled staro kovaško orodje, mojster pa izdeluje izvirne spominke. V Gibini 5 je oljarna, kjer družina Zankovič predeluje bučno olje.