Od Pražirovca do Slovenije

Prejšnji ponedeljek so v Muzeju Žiri odprli razstavo Žiri in Žirovci skozi čas.

Žiri - Z dober večer in buona sera sta ob originalnem obmejnem kamnu v pritličju, kjer je že več kot pet let postavljena prvo odprta razstava v žirovskem muzeju Pozdravljeni, ljubitelji utrdb! (ta govori o dediščini rapalske meje), pozdravljala uniformirana jugoslovanski in italijanski vojak. Večer je bil res lep. »Tokrat odpiramo že četrto stalno razstavo v Muzeju Žiri, čeprav bi nocojšnja morala biti prva, saj je temeljna za Žiri,« je uvodoma povedal predsednik Muzejskega društva Miha Naglič. Po omenjeni so v letu 2009 odprli razstavo Žirovski slikarji, kasneje pa še dvodelno razstavo o žirovskem čev­ljarstvu z naslovom Lepšega pač ni na svetu, kot je naš čevljarski stan.

Nova razstava z naslovom Žiri in Žirovci skozi čas torej govori o glavnih posebnostih kraja in ljudi, ki v njem živijo, o njihovi kulturni dediščini, o najbolj značilnih poglavjih v žirovski zgodovini. Snovalci razstave so to razdelili na šestnajst postaj. Razstava se začne pred več kot 50.000 leti s »prahišo« ob žirovskem jezeru, kot so poimenovali prebivališče neandertalcev, ki so bivali v Matjaževih kamrah, žirovska zgodba pa nas v nadaljevanju popelje do prve omembe kraja v urbarju iz leta 1291, preko novejše zgodovine 18. in 19. stoletja pa se čas ustavi v času nastanka slovenske države. Velike in male gradnje na Žirovskem, obe svetovni vojni, klekljanje, žirovska društva, znameniti Žirovci, cerkev, vera, šolstvo, upravni razvoj Žirov … so teme, ki so predstavljene na zanimiv način najprej z značilnim predmetom, za njim pa razlago obdobja, v katerega predmet sodi. Razstava je stala dobrih 30.000 evrov, brez številnih prostovoljnih ur tistih, ki so jo ustvarjali. Več kot dve tretjini denarja jim je uspelo pridobiti iz evropskih virov (programa LEADER), preostali del pa je prispevala Občina Žiri.