Od majhnih razvad do trdovratnih navad

Grizenje nohtov, sesanje prsta, vrtanje po nosu, navijanje las okrog prsta in podobne "razvade" so lahko znak povečane psihične napetosti pri otroku.

Takšne in podobne razvade in navade, pravi psihoterapevtka in družinska terapevtka Staša Kušar, sodijo med motnje, ki starše močno vznemirijo in zaradi katerih pogosto, po njenem tudi brez prave potrebe, preveč pritiskajo na otroka. »S tem pri otroku povzročajo dodatno vznemirjenost in lahko postavijo temelje za utrditev navade in kasneje za razvoj motnje,« je poudarila. Ali bo neko vedenje, razvada ali navada označeno kot motnja oziroma odklon od običajnega vedenja, še pravi Staša Kušar, je odvisno od pravil, norm in zahtev, ki jih oblikujeta ožje družinsko in širše socialno okolje. »Za motenega se tako lahko napačno označi otrok, ki ima zgolj moteče vedenje. Pri tem pa se pogosto spregleda otrok, ki svojih motenj ne kaže na moteč način, ampak je na primer miren, žalosten, zapuščen in osamljen,« je še opozorila.

Med najpogostejšimi razvadami v predšolskem obdobju Staša Kušar navaja prekomerno sesanje prsta in grizenje nohtov. »Še preden se otrok rodi, ga lahko pomirja sesanje palčka. Nato duda, steklenička, izbrana igrača ... Zanj postanejo pomembni predmeti, ki mu dajejo pomiritev in sprostitev v stanju vznemirjenosti. V kombinaciji s prijemanjem za roko, uho, spolovilo mu predstavlja iskanje lastnega ugodja in tudi obrambo pred negotovostjo, bojaznijo in lastno jezo. Sesanje mu pomaga premagovati občutek osamljenosti, bojazni in omogoča doseganje čustvenega ravnovesja,« je razložila Staša Kušar in dodala, da to razvado opažajo pri skoraj petini triletnikov. Po tretjem letu starosti, kar lahko traja vse do pubertete in se vleče celo v odraslo dobo, pa se pri ambicioznih otrocih, ki so pod pritiskom zahtevnih staršev, pojavlja grizenje nohtov, predmetov, ustnic ali obnohtne kožice v situacijah, ki zahtevajo uveljavljanje, naprezanje in dokazovanje, saj mu to omogoča zmanjševanje napetosti. »Pogosto se pojavi pri preobčutljivih, nemirnih in razburjenih otrocih,« je pojasnila Staša Kušar. Trdovratnost razvade, je dejala, med drugim pripisujejo stalnemu opozarjanju in negativnim ukrepom staršev, ki se na to pogosto odzovejo z jezo. Podobna motnja, je nadaljevala Staša Kušar, je škripanje z zobmi, ki po njenih besedah lahko predstavlja odvod preko dneva nakopičene in neizražene jeze.

Resnejšo motnjo predstavlja ritmično pozibavanje, ki nakazuje prezgodaj pretrgan tesen odnos z zanj pomembno odraslo osebo, najpogosteje materjo. »Ritem namreč otroku ustvarja iluzijo odnosa in povezanosti, za odpravo motnje pa je potrebna ustrezna terapevtska pomoč,« je dejala Staša Kušar. Z butanjem z glavo in tolčenjem z rokami otrok pogosto izraža potrebo po ljubezni in pozornosti, puljenje las pa se pojavlja pri otrocih, ki žalujejo ob nepredvideni ločitvi od osebe, ki mu omogoča varnost in zaščito. V ozadju samozadovoljevanja pri otrocih, je še dodala Staša Kušar, pa so pogosto hude napetosti in bojazni zaradi doživljanja zapuščenosti. »Pri tem je potrebno poudariti, da tako vedenje nima obeležja spolnosti odraslih. Otroku omogoča zgolj pomiritev, zapolnitev čustvene praznine in odvod napetosti.«

Opisane razvade in navade, je poudarila Staša Kušar, so zelo trdovratne, zato otroka ni mogoče preprosto odvaditi. »Možnost za pomiritev staršev in pojasnitev otrokovega vedenja predstavljajo tudi psihološki preventivni pregledi otrok v tretjem letu starosti, ko psiholog lahko staršem svetuje, jih napoti drugam, naroči na kontrolo ali sprejme v obravnavo.« Umetnost vzgoje je v tem, še poudarja Staša Kušar, da starši upoštevajo otrokove posebnosti in prilagodijo svoja pričakovanja in ravnanja posameznemu otroku. »Otroci se običajno uklonijo pred zahtevami okolja, ki ne upošteva njihove individualnosti. Posledica prevelikih pritiskov pa je povečana psihična napetost pri otroku, ki se lahko odraža v opisanih navadah in razvadah,« je končala Staša Kušar.