Za socialo in delovna mesta

Tako bi lahko na kratko strnili sobotne delavske demonstracije na Kongresnem trgu v Ljubljani, kjer se je zbralo okoli 30 tisoč delavk in delavcev štirih sindikalnih central, študenti, dijaki, kulturniki in upokojenci. Njihovo sporočilo je jasno: "Jemljite nas resno!"

Ljubljana - Ožji center Ljubljane v soboto, okoli 10. ure, ni dajal slutiti, da bi se že čez nekaj deset minut lahko začel Kongresni trg polniti z delavci v rdečih in modrih oblačilih, s transparenti in zastavami v rokah. In da bodo zelo glasni. Takrat se je skupina turistov mirno ustavila sredi Prešernovega trga in poslušala vodiča, ki jim je v angleškem jeziku razlagal o velikem slovenskem poetu.

Gorenjskemu rojaku se je prav v tem času v Ljubljani pridružilo veliko Gorenjcev. Vsaj tisti, ki so prišli z avtobusi, še več naj bi jih prišlo z vlakom in osebnimi vozili. Prvi, organizirani, so ob 10. uri odšli z Vilharjeve proti Kongresnemu trgu. »Nič ne bomo dosegli. Škoda, da sindikati niso složni in bi skupaj opozorili že pred desetletjem na katastrofo. Tako so le kupovali socialni mir, danes, ko je upokojenska blagajna prazna, nas pa je***,« pravi upokojenec, demonstrant Branko Šajna, ki smo ga prestregli še pred uradnim začetkom demonstracij.

Varčevanje je nateg
Še pred uradnim začetkom je bilo med demonstranti bučno. Raglje, trobente, tudi vuvuzele, pa veliko predvsem sindikalnih zastav, številni transparenti, starejši moški z bobnom okoli pasu. Del demonstrantov uprizori pokop pravosodja in javne uprave, dijaki opozarjajo na ukinitev brezplačne malice, študenti na socialno državo, opozarjajo, da varčevanje ne deluje.

Če odmislimo politično motivirane transparente, so demonstranti sporočali '100% varčevanje, 99% nateg', 'Slovenija je najbolj konkurenčna v korupciji', 'Hočemo živeti, ne zgolj preživeti', 'Lastniki kapitala! Vzeli ste nam vse, kar naša je bila vrednota, pošten delavec je postal sirota', »Ne rešujte krize na mojem hrbtu', »ZA delovna mesta, NE socialni neenakosti' in tudi 'Bolj nas boste jeb***, več nas bo. Ko nas bo preveč, nas ne boste več'.

Še se pogovarjamo z Brankom Šajno. Ne razume, da lahko danes upokojenci, ki so se upokojili pravi čas, dobijo višjo pokojnino kot tisti, ki so se upokojili sedaj, v času krize, čeprav so delali dlje in vplačali več v pokojninsko blagajno. Enako nekateri upokojenci prejmejo višje pokojnine kot delavci, ki so jih nasledili. »Narobe svet,« pravi Šajna, ki ga socialna razklanost, ena od tem sobotnih demonstracij, zelo moti: »Je tu kak predstavnik Fidesa (sindikat zdravnikov, op. a.)? Ni, ker imajo višje plače kot predsednik države.«

Možnost generalne stavke
»Če današnje demonstracije ne bodo dovolj, so tu že napovedani referendumi, naslednji korak je odvisen od Vlade. Tudi generalna stavka ni izključena. Eni bi, drugi ne bi stavkali, za vse pa so časi grozni,« pravi Romana Oman, sekretarka območnega združenja Zveze Svobodnih sindikatov Gorenjska. Razen tega sindikata so demonstracije organizirali še Konfederacija sindikatov javnega sektorja, Neodvisnost, Konfederacija novih sindikatov Slovenije (KNSS), Študentska organizacija Slovenije in Zveza društev upokojencev Slovenije.

»Delavske plače, pokojnine in štipendije niso povzročile krize, ampak požrešni kapital,« je povedal Dušan Semolič, predsednik ZSSS, in še: »Ta kapital sedaj ne vidi ljudstva.« Sindikati se bodo uprli predlogom delodajalcev po ukinitvi plačanega odmora, dodatka na delovno dobo, zmanjšanemu nadomestilu za bolniški stalež … Podpirajo reformo pokojninskega sistema in trga dela, vendar po pričakovanju delavcev in ne Evrope.

»Brez nas, državljanov, delavcev, upokojencev in študentov, dijakov, otrok, družin, starih, mladih zajedavcev proračuna in sindikatov, ki tako ali tako vse najmanj razumemo, bi šlo državi odlično,« je bil piker Drago Lombar, predsednik KNSS, in pojasnil: »Če pa že smo, pa moramo razumeti, da država nima; torej nam mora vzeti, da bo lahko dala še več bogatim.«

Glave in srca študentov naj ostanejo v Sloveniji
Tudi študenti na čelu z Mitjem Urbancem so ogorčeni, čeprav so demonstrirali na njihov praznik – dan študentov: »Zakaj smo tu? Medtem ko si politično-gospodarska elita naš denar brezsramno tlači v žepe, od nas pričakuje, da bomo varčevali. Na račun našega zdravja, izobrazbe, dostojanstva. Na račun naše prihodnosti!« Mladi so nosilci sprememb in gonilna sila uporov, zato ne bodo dovolili, da njihove glave in srca odidejo drugam.

»Nočemo Evrope, ki ščiti interese velikih in močnih! Mi smo država, ne paraziti, javni in realni sektor, zdravstveni delavci, delavci v podjetjih, na kmetijah in v delavnicah, v izobraževanju, v kulturi in javni upravi ter medijih. Učinkovit javni sektor je del sodobne ekonomije, je predpogoj za vsak uspešen realen sektor,« je bil oster Igor Koršič, predstavnik Koordinacijskega odbora kulture Slovenije. Dijaki so povedali, da so siti sranja, želijo si znanja, predsednik dijaške organizacije Alen Hilš pa je svoj govor zaključil: »Kruljenje naših želodcev postaja preglasno. Poslušajte nas sedaj, jutri bo kruljenje tako močno, da ne boste mogli spati!«

Nesprejemljivo sekanje in odpuščanje
Branimir Štrukelj, predsednik sindikatov javnega sektorja, je opozoril, da je število brezposelnih veliko: »Vlada pa se ukvarja le s tem, kako se bo prek državnega holdinga in slabe banke polastila nadzora nad našim zadnjim skupnim premoženjem. Tako zelo, da izgine skoraj 400 podpisov, ki so jih v Državni zbor prinesli sindikati.« Žal mu je, da Vlada znižuje, seka in odpušča, namesto da bi se borila za zagon gospodarstva, za nova delovna mesta.

Vladi, svojemu delodajalcu, sporoča: »Mi nismo zajedavci, mi zdravimo, mi poučujemo, mi negujemo, mi varujemo, mi zagotavljamo, da država funkcionira. Če je dovolj denarja za zniževanje davka na dobiček, ga bo morala imeti tudi za vzgojiteljice, medicinske sestre, učiteljice, negovalke, policistke, raziskovalke in zdravnice.«

Štrukelj je spregovoril tudi delavcem v zasebnem sektorju: »Vemo, kako bedno in brezupno je, če človek nima dela. Vendar ne nasedajte oblastniškim trikom, da bosta delavec v Primorju ali delavka v Muri dobila delo nazaj, če bodo na cesto vrgli učitelja ali medicinsko sestro ali policista. Ne, omejili vam bodo dostop do zdravja, poslabšali otrokom dobre možnosti za izobrazbo in vzeli dostop do socialne varnosti.«