Finančno stanje je skrajno zaskrbljujoče

Tudi v sodstvu se obetajo veliki finančni rezi, kar bo povzročilo tudi vnovično podaljševanje časa za reševanje zadev, opozarja nova predsednica Okrožnega sodišča v Kranju in Slovenskega sodniškega društva Janja Roblek. Z njo smo se pogovarjali o aktualnih razmerah v sodstvu.

Za vami sta prva meseca vodenja Okrožnega sodišča v Kranju. Zakaj ste se sploh odločili, da ste kandidirali na to funkcijo?

»Sodnica sem že od leta 1992, delala sem praktično na vseh področjih in glede na svoje izkušnje sem ocenila, da imam kar nekaj idej, ki bi jih želela uresničiti tudi v segmentu vodenja sodišča. Mislim, da imam še dovolj energije, da lahko s svojim znanjem in izkušnjami k temu nekaj prispevam. Je pa dejstvo, da sta se funkcija predsednika in način upravljanja sodišč v zadnjem času precej spremenila. Predsednik sodišča ni več prvi med enakimi, ampak tudi neke vrste menedžer. Glavna pogoja za uspešno vodenje sodišča sta seveda zadostna finančna sredstva in ustrezna kadrovska zasedenost sodišča, tako glede sodnikov kot administrativnega osebja, strokovnih sodelavcev, ki naj bi sodniku vsebinsko pomagali pri delu. Žal nam globalna finančna kriza ne gre ravno na roko, zato bo poseg kar korenit tudi v našem sodnem okrožju. Vsaj po prvih izračunih nam sredstva v veliki meri upadejo. Vsi načrti, pripravljeni spomladi, so tako postali nerealni in jih je treba prilagoditi. Obeta se velik rez v število zaposlenih, celo med sodnike, zlasti pa med strokovno osebje, pod vprašajem je program Lukenda. To seveda pomeni upad števila rešenih zadev in zopet podaljševanje časa, v katerem se posamezne zadeve rešujejo. Kar je seveda škoda, saj se število nerešenih zadev zmanjšuje, tudi na Gorenjskem.«

Ali tudi gorenjskim sodiščem grozijo likvidnostne težave?

»Tudi Okrožno sodišče v Kranju, ki vodi vsa plačila in vso upravo tudi za okrajna sodišča, je v likvidnostnih težavah že od meseca julija letos. Od meseca julija letos nismo mogli plačevati računov za opravljeno delo po odločbah o brezplačni pravni pomoči (odvetnikov, izvedencev, cenilcev, tolmačev ...). Šele konec oktobra smo dobili dodatna sredstva, da smo poravnali vsaj zapadle obveznosti do konca septembra. Denarja do konca leta za to postavko še ni. Enako je s plačili mediatorjem. Sredstev za materialne stroške in investicije nimamo, niti sredstev za nakup strokovne literature. Kako bo s sredstvi za plače v mesecu decembru, bo, upamo, znano do konca meseca novembra. Torej je finančno stanje res skrajno zaskrbljujoče!«

Kako bo na delo kranjskega sodišča vplivalo dodatno znižanje plačne mase?

»Če mislite na petodstotno znižanje plačne mase, odkrito povem, da ne vem, kako bo vplivalo na zmanjšanje plač ali se drugače odražalo na našem sodišču. Kot v celotnem javnem sektorju lahko to pomeni tudi precejšen poseg v število zaposlenih. Kaj pomeni to v številkah, še ni znano. Vrhovno sodišče naj bi v kratkem pripravilo finančni razrez oziroma načrt. Tedaj bomo šele videli, pri čem smo in kaj to za nas pomeni. Takrat bo tudi jasno, ali in v kakšnem segmentu bomo morali opraviti reze.«

Kot predstojnica boste morali sami odločati, kje narediti rez. Glede na to, da ste še povsem novi na tem položaju, ste postavljeni kar v težko situacijo …

»Situacija ni rožnata iz dveh razlogov. Po eni strani greš z zanosom v novo delo, funkcijo, želiš si uresničiti zastavljen program, ki bi bil povsem realno izvedljiv, če bi razpoložljiva sredstva ostala na enakem nivoju, seveda z nekimi organizacijskimi spremembami. Kriza je žal marsikaj preprečila, kar seveda ni dobro, saj se vsi načrti nekako podrejo in je potrebno iti spet znova, spet iskati rezerve in druge možnosti, kako v vsaj veliki meri obdržati številčnost reševanja zadev kot doslej. Javnost pa nas ocenjuje ravno po tem, da se kazenske in druge najpomembnejše zadeve sproti rešujejo.«

S krizo pa so povezani tudi številni stečaji ...

»Gospodarska situacija se odraža tudi v večjem številu stečajnih in pravdnih gospodarskih zadev. Te so obsežnejše, v nekaterih primerih opažamo, da plačevanje poteka le še preko tožb, torej preko sodišča. Zavedamo se, da je usoda velikih gospodarskih subjektov odvisna tudi od hitrosti reševanja sodnih postopkov, predvsem zato, ker je njihovo nadaljnje funkcioniranje odvisno od tega, ali bodo svoje delo, blago dobili plačano. Zato smo tudi na gospodarskem oddelku naredili nekaj organizacijskih sprememb v smeri, da bi se nekako pospešil vsaj predhodni postopek. Žal pa nam kriza in kadrovska podhranjenost na segmentu strokovnih sodelavcev onemogočata, da bi lahko v ta program v večji meri vključili strokovne sodelavce in s tem razbremenili sodnike.«

Ste tudi predsednica sodniškega društva. Kako v društvu gledate na anomalije v sodstvu, kot je bila na primer zadnja stečajno-sodniška afera na ljubljanskem sodišču?

»V tem primeru gre za problematiziranje odnosa med sodniki in stečajnimi upravitelji. Vedeti je treba, da je Slovenija majhna država, ljudje se med seboj poznamo ali smo celo v sorodu. Do pred tridesetimi leti smo imeli samo eno pravno fakulteto in velika verjetnost je, da se pač sodniki, odvetniki, tožilci, notarji, izvršitelji in stečajni upravitelji med seboj poznamo. Ves čas poudarjamo, da če je prišlo do kakršnihkoli anomalij oz. nezakonitosti, smo prvi zainteresirani, da se zadeva vsestransko razreši in se rezultat javno in jasno predstavi, ampak da se potem zadeva spravi z dnevnega reda in se ne pogreva vedno znova. Seveda smo proti posploševanju celotnega odnosa med sodniki in stečajnimi upravitelji. V toku spremljanja tega dogodka je bilo odrejenih več nadzorov, več različnih poskusov, ministru za pravosodje smo pošiljali podatke o sodnikih in stečajnih upraviteljih za zadnjih dvajset let. Nakar se je ugotovilo, da so tudi pri programu, ki je bil na ministrstvu za pravosodje vzpostavljen s ciljem enakomerne obremenitve vseh stečajnih upraviteljev, anomalije in možni preskoki. Težava je tudi, da se je zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji nenehno in stihijsko spreminjal, zato je težko zagotoviti pravno varnost, kar velja tako za gospodarske subjekte kot tudi za stečajne upravitelje.«

Je prav to največji problem slovenskega sodstva - hitro spreminjanje zakonodaje?

»To je zagotovo največja spremenljivka, ki determinira vse druge pogoje. Rokohitrske spremembe, posegi v zakone niso dobri, zmanjšujejo pravno varnost in pravno predvidljivost vseh državljanov in gospodarskih subjektov. Zelo težko je delati, če ti praktično vsak teden spremenijo del tistega, po čemer naj bi se ravnal. To nujno vodi v še večje število sodnih sporov. Že tako je Slovenija v samem vrhu v EU: ob dobrih dveh milijonih prebivalcev dobimo sodišča letno več kot 1,1, milijona novih zadev vsako leto. To so obremenitve, ki v Evropi skorajda niso primerljive. Če bi uspeli uveljaviti konsistenten, stabilen pravni sistem brez nenehnih sprememb, bi to v veliki meri pripomoglo, da bi se število sporov zmanjšalo. Ob predvidljivem pravnem sistemu je potrebna tudi stabilna sodna praksa, in če stranka vnaprej ve, kako bo v neki določeni zadevi odločeno, ne bo šla za vsako ceno na sodišče dokazovat svoj prav.«

Kako gorenjska sodišča rešujejo prostorsko krizo, največjo imate predvsem v Kranju?

»Dejstvo je, da sta v Kranju okrajno in okrožno sodišče locirani na več lokacijah. To ni dobro zaradi velikih stroškov najemnine in razpršenosti dela, kar otežuje logistiko dela. Spisi in ostala dokumentacija se prenašajo sem in tja, sodniki hodijo na obravnave sem in tja. Vse to je dodatna izguba časa, denarja, tudi varnostno predstavlja trenutna urejenost velik izziv. Nedvomno je veliko lažje organizirati delo, če imaš vse službe združene v eni stavbi. Želimo si torej, da bi vsako sodišče delovalo na zaokroženi lokaciji. Sedaj smo pri tem, da naj bi se manjša sodišča združevala z večjimi. Kako daleč so te rešitve, težko rečem, a v prihodnosti se nekaj takega pripravlja tudi za gorenjsko regijo, kar za nas predstavlja še dodaten problem, saj nimamo nobenih prostorskih možnosti, da bi dve ali več sodišč združili. Gre za enega od naslednjih problemov, s katerim se bomo verjetno morali soočiti že v prihodnjih letih in bo seveda prinesel tudi dodaten zamik pri reševanju zadev, upam, da čim manjši.«