Pomembno je, kaj delaš, še bolj pa, kako delaš!

Besedilo: Jelko Kacin, ALDE/LDS
Kategorija: Splošno / ponedeljek, 19. november 2012 / 06:00

Kriza po Evropi, v EU, v evrskem območju in zunaj njega se vleče. Za Slovenijo napovedi niso dobre, ne za prihodnje leto, ne za 2014. Kako to, da imamo tako trdo in dolgo krizo? Bili smo prvaki širitve, najboljši od novih držav članic, ki so v EU vstopile 2004, prvi smo prevzeli evro, zdaj pa so razmere depresivne?

Večina ljudi, tudi javnih razpravljavcev in komentatorjev, ki ponujajo poglede in razlage krize po medijih in omizjih, tekmuje v črnogledosti. Predpisujejo varčevanje, zategovanje pasu, delodajalci jih podpirajo, sindikati nasprotujejo, upokojenci so ogorčeni. Toda ZDA se vseeno pobirajo, pa so prezadolženi veliko bolj. Manj klestijo. Tudi Latinski Ameriki ne gre slabo, Španci in Portugalci se za delom selijo tja, na svoja govorna območja. O Turčiji številni težko najdejo dobro besedo, o morebitni ukinitvi viz pa se jim kar megli pred očmi. A jim gre odlično, imajo visoko gospodarsko rast in se (kako presenetljivo?) soočajo z navalom gospodarskih migrantov iz zahodne Evrope. Tam vidijo priložnosti: Turčija bo letni izvoz s 175 milijard evrov do leta 2023 povečala na 600 milijard evrov! Prišleki niso revni, so izobraženi, prinašajo kapital, ustanavljajo podjetja, nova delovna mesta, investirajo in služijo. Turki ne odhajajo več na tuje, delo iščejo doma in ne v EU, kjer ga ni! Tudi v oddaljeni Aziji jim gre gospodarsko dobro, rastejo.

Zakaj nam v EU ne gre? Zakaj kriza še kar traja? Te dni sem bil na kongresu evropskih liberalcev v Dublinu. Irsko je kriza hudo prizadela, pa Irska ni v mentalni depresiji! Zaveda se težav, divje se bori, da bi spremenila negativne tokove in jih obrnila v gospodarsko rast in premagala krizo. Od prvega januarja bo predsedovala EU.

Vodja naše politične skupine ALDE Guy Verhofstat je naš primer uporabil, da je predstavil problem EU: »Za EU je sramota, da mora prva nova članica evro območja Slovenija najemati kredite na dolarskem območju in plačati 5,66-odstotne obresti, ker bi bil kredit v EU in evrih še dražji. Ni preveč zadolžena, tudi luknja v proračunu je znosna, le premajhen trg je, da bi jo opazili! « Kriza v EU je postala politična kriza, ki ima hude finančne in gospodarske posledice. Evropski voditelji zamujajo, ko sprejemajo polovične odločitve, ne pa zgodovinskih odločitev, ki bi presenetile svet, voditelje, vlagatelje in državljane. Brez solidarnosti ni prihodnosti EU, pa če je to kanclerki prav ali ne. Potrebujemo skupne evropske obveznice!

Kriza v Sloveniji je globlja. Imamo voditelje, ki se zavedajo težav, ki vedo, kaj morajo storiti, ne zavedajo pa se, da je bolj kot »kaj storiti?«, pomembno »kako storiti?«. Predvsem kako se sporazumevati. Koalicija z dejanji predsednika vlade in nekaterih ministrov krizo stopnjuje tako, da gre »z macolo« na opozicijo in z novimi trobili na javnost. Podcenjuje ljudi. Opozicija vrača na enak način. Ko Janša stori korak naprej, praviloma zdrsne dva nazaj.

V takih razmerah je predsednik države dr. Danilo Türk odgovorno stopil na plano in se politično izpostavil. Obe strani je odločno pozval k razumu, da stopita korak nazaj, sedeta za mizo, poiščeta kompromis, da bi se izognili slabim zakonom in nepotrebnim referendumom. A mu volivci, kot kažejo rezultati prvega kroga, niso prisluhnili. Nasprotniki ga obtožujejo, da je to storil zaradi volitev, ker jih očitno ne zanima prihodnost Slovenije, ne gospodarsko okrevanje … Zato Slovenija ni Irska. Krizo še kar poglablja, širi negativizem in pesimizem. Protikandidat pa hoče biti le »všečen« in se dobrika »malemu« človeku.