Soteska stare kače

Soteska Pekel (570 m) - Drzno speljana zavarovana pot skozi sotesko potoka Borovniščica. Soteske se še danes drži staro ljudsko ime, ki je povezano s peklenščkovim domovanjem. Mestoma resnično divja in temačna soteska svojo moč pokaže po obilnem deževju, ko voda s seboj odnaša vse, kar ji prekriža pot.

Veliki zmaj, stara kača, ki se imenuje Hudič in Satan in ki zapeljuje vesoljni svet, je bil vržen na zemljo, z njim vred pa so bili vrženi tudi njegovi angeli (Raz 12, 9), piše v Bibliji. Imen Pekel imamo tudi v Sloveniji kar nekaj.

Tokrat bomo obiskali znamenito sotesko Pekel pri Borovnici, ki je znana po svojih petih slapovih. Ime soteske verjetno izvira iz ljudskega poimenovanja, ko so v vse težje dostopne, temačne in nevarne predele pridali peklenščkovo bivališče. V dele soteske nikoli ne posije sonce, zato so nekateri deli vedno mokri in nevarni za zdrs, vsekakor pa soteske NE obiščimo po močnem deževju, ko voda pokaže svojo moč. Soteska je polna previsnih skal, preko katerih voda neusmiljeno curlja.

Zapeljemo se proti Vrhniki, kjer nadaljujemo skozi Verd do Borovnice. V Borovnici je kar nekaj križišč, zato predlagam, da sledimo smerokazom za Brezovico pri Borovnici. Kmalu nas bo začel spremljati tudi smerokaz za sotesko Pekel. Ko zapeljemo pod železniški nadvoz, takoj za njim zavijemo desno in nadaljujemo do gostišča, kjer je tudi parkirišče in začetek soteske.

Na začetku najprej prečimo lesen mostiček, ki nas usmeri, gledamo na pot vzpona, na levi breg soteske. Ob vstopu v sotesko nas pozdravi lesena skulptura peklenščka, kar opozarja, da vstopamo v svet hudičevega domovanja. Po nekaj sto metrih nas spet lesen mostiček vodi čez potok Borovniščice, tokrat na njegov desni breg. Sledi krajši vzpon mimo z mahom poraščenih skal. Prečimo pobočje, zato previdno, kajti pot je mestoma blatna, predvsem pa prepletena z drevesnimi koreninami. Hitro dosežemo prvi slap. Prvi slap je najskromnejši od vseh, saj v višino meri komaj pet metrov.

Nato sledi strm vzpon do drugega slapu, ki meri 16 metrov. Na razpotju gremo levo preko lesenega mostu, da vidimo slap, nato se vrnemo na razpotje in se po prvih strmih stopnicah vzpnemo preko skale. Smo na t. i. Poti dr. Oblaka. V pomoč nam je tudi nekaj jeklenic in klinov. Stopimo na ploščad, kjer je razpadajoča miza s klopjo, vzporedno s tretjim slapom, ki je visok 18 metrov. Baje je na skali poleg slapu gamsova silhueta in ima slap tudi ime Kozjak. Ne vem, silhuete nisem videla.

Od tretjega slapu dalje nas vodi pot skozi ozek kamin, v katerega je narejena lesena lestev. V pomoč je tudi jeklenica. Na lestvi previdno, saj nam na mokrem lahko hitro zdrsne. Lestev je tudi izpostavljena padajočemu kamenju, zato uporaba čelade ni iz trte zvita. Na vrhu lestve je še nekaj klinov in že smo na razpotju poti. Desno se gre na Hudičev zob, a mi bomo nadaljevali levo po gozdnem pobočju ob strugi potoka. V mokrem je ta del poti izjemno nevaren za zdrs. Previdno. Kmalu smo pri mostu, ki preči potok. Smo na levi strani soteske. Sledi strm vzpon, nato pa se celo malce spustimo do naslednjega mostu, ga prečimo in spet smo na desni strani glede na smer vzpona. V tem delu bodimo pozorni na markacije, da bomo vdeli pravo pot, hkrati pa pozorni na pot, ki je vedno malce mokra in polna korenin in kamenja. S pomočjo jeklenice se preko balvana povzpnemo do čudovitega četrtega slapu, ki meri 17 metrov. Vsaj meni je bil ta slap najlepši, saj pada v enem pramenu, ki se tik nad tolmunom na skali razbije. Varen korak nas vodi navzgor po strmem pobočju. Preko mostu prečimo 15-metrsko globino ozkega kanjona. Vzpon je še vedno strm, malce odmaknjen od vode, a ko se vodi ponovno približa, sledi le še sestop do petega, najvišjega, 20-metrskega slapu.

Nad slapom sledimo poti do desnega zavoja na kolovoz, ki nas pripelje do razcepa, kjer sledimo oznakam za Pristavo, odkoder se vrnemo v sotesko oz. nas pot pripelje skoraj do gostišča, tako da se divjemu pekelskemu svetu izognemo. Seveda je možnost sestopa tudi po poti vzpona, a jo zaradi velike vlage in večne mokrote ne priporočam preveč.

Kot zanimivost, soteska je pozimi priljubljena tudi pri lednih plezalcih. V zimskih razmerah so dereze in cepin obvezna oprema tudi za običajnega sprehajalca.

Nadmorska višina: 570 m

Višinska razlika: 220 m

Trajanje: 2 in 15 min
Zahtevnost: 5 zvezdic