Komentar: Kdo bo gradil poljansko obvoznico

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Gorenjska / torek, 6. november 2012 / 06:00

V teh dneh je pričakovati odločitev, katero gradbeno podjetje bo nadaljevalo gradnjo druge in tretje etape poljanske obvoznice, ki zajema dokončanje predora pod Stenom in nadaljevanje od izvoza iz predora proti Zmincu. Saj veste, tiste obvoznice, katere gradnja se zapleta, odkar se je začela, pa naj gre za prvo fazo, kjer je na Suhi za nekatere krajane sporna gradnja tamkajšnjega krožišča, ali pa za preostali dve, kjer se je gradnja ustavila, potem ko je propadlo gradbeno podjetje Primorje. V zvezi z zapleti bi lahko segli še dlje v predzgodovino poljanske obvoznice, ki se začenja že pred tremi desetletji, a ne bomo, ker je že brez tega dovolj dolga jara kača.

Pred mesecem dni je Direkcija RS za ceste, ki je ob Občini Škofja Loka glavna naložbenica v obvoznico (ob evropskih evrih seveda, ki pa utegnejo biti zaradi zamud celo ogroženi), objavila ponudnike, ki so se javili na javni razpis za gradnjo druge in tretje faze. Če pustimo ob strani dejstvo, da stvari pri nas kasnijo tudi zaradi dolgotrajnih postopkov javnega naročanja, in se osredotočimo zgolj na ponudnike, vidimo, da jih je šest vodilnih, ob njih pa še sedem partnerskih. Najdražje je slovensko SŽ Železniško gradbeno podjetje iz Ljubljane s ponudbo več kot 33 milijonov, najcenejša Gorenjska gradbena družba s deset milijonov nižjo ponudbo. Med vodilnimi so tudi ponudniki iz Avstrije, Italije in Hrvaške, med podizvajalskimi podjetji pa najdemo češko, bosansko, srbsko, italijansko …

Pisana druščina, ni kaj, smo pač v globalnem svetu, kjer ima vsakdo možnost konkurirati na globalnem trgu, ne glede na to, od kod prihaja, odločijo naposled najboljše reference. Poleg tega je na Slovenskem v zadnjem času propadla cela vrsta gradbenih podjetij, izbiro med preostalimi pa oži tudi dejstvo, da je za gradnjo predora potrebna zahtevna mehanizacija, ki je vsakdo ne premore. Žalostno je ravno to, da je v Sloveniji propadlo toliko gradbenih podjetij, nastala je praznina, ki jo seveda z veseljem zapolnijo dovolj konkurenčna podjetja od drugod. V preteklosti pa je cela vrsta slovenskih podjetij gradila ne le domače, temveč tudi objekte na tujem. Tudi v Bosni, na Hrvaškem in v Srbiji, od koder se sedaj našim projektom ponujajo njihova podjetja. In slovenska so gradila še veliko dlje od nekdanje Jugoslavije, tudi v Iraku, Libiji, afriških državah … in to že davno pred globalizacijo.