Rudnik še vedno brez denarja

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gorenja vas-Poljane / ponedeljek, 5. november 2012 / 06:00

Vplivi na okolje nekdanjega rudnika urana v Žirovskem vrhu so v dovoljenih mejah, zaradi prekinjenega financiranja pa je okrnjen nadzor jalovišča Boršt, ki drsi.

Todraž - Osnovna naloga Rudnika Žirovski vrh je izvedba trajne opustitve izkoriščanja uranove rude in preprečevanja posledic rudarjenja v rudniku urana Žirovski vrh in zavarovanje okolja in ljudi pred posledicami rudarjenja. Vse do julija lani so v podjetju opravljali dela po letnem načrtu, kar pomeni opravljanje dela za končno ureditev, zaradi nestabilnosti plazu tudi raziskovalne vrtine na (saniranem) jalovišču Boršt ter izvajanje dolgoročnega nadzora obeh jalovišč.

Sredi lanskega leta se je zaradi ustavljene komunikacije med tedanjim direktorjem in ministrstvom zaustavilo financiranje rudnika (lani so prejeli za devetsto tisoč evrov manj denarja), ki pa je še vedno izvajal nadzor, vse druga dela so bila začasno okrnjena ali ustavljena. »Ustavili so tudi dejavnosti raziskovalnih vrtin na Borštu in tako je tudi danes, čeprav se plaz premika. Od začetka leta za štiri centimetre,« pojasnjuje Hiacinta Klemenčič, članica nadzornega sveta in od 1. junija letos tudi vršilka dolžnosti direktorice rudnika.

Letna doza sevanja, ki jo lahko pridobi stalni prebivalec Todraža in okolice, znaša 0,1 milisiverta oziroma tretjino dovoljene (mejne) vrednosti oziroma občutno manj kot leta 1989 (ko je rudnik še obratoval) in je bila ocenjena na 5,9 milisiverta. »Rudnik je sicer po veljavnih predpisih na varni strani, a je skrb zbuja dejstvo, da bo nadzor že kmalu občutno okrnjen, podatkov o vplivih odlagališč ne bo več,« pove Klemenčičeva.

V podjetju so danes le še štirje zaposleni, delovanje je zagotovljeno z začasnim financiranjem, saj letnega plana dela pristojni še niso obravnavali. Zaradi izpada proračunskih sredstev so v rudniku lastna sredstva porabili za osnovno dejavnost (prodali so vrednostne papirje), občini Gorenja vas - Poljane pa ne plačujejo nadomestila za omejeno rabo prostora (rente). »Trudimo se pridobiti denar, po potrditvi na kmetijskim ministrstvu se je zataknilo pri izplačilu na finančnem ministrstvu. Zaenkrat so zunanji izvajalci še kooperativni, upam pa, da nas občina zaradi neplačevanja rente ne bo tožila, saj bi nam s tem blokirali račune,« o težavah pove direktorica. Od 380 tisoč evrov, ki naj bi jih prejeli letos, bi 250 tisoč evrov nakazali občini in s tem poravnali del dolga.