Lovro Pintar, ustanovitelj Elektrostrojne zadruge v Sorici, z ženo in otroki med letoma 1930 in 1935. Fotografijo hrani Slovenski etnografski muzej v Ljubljani.

Soričani za zgled (3)

V Sorici že sto let elektrika

Decembra 1914 je začel poskusno obratovati prvi agregat hidroelektrarne Završnica, 25. februarja 1915 je prvič stekel tok v električne daljnovode iz hidroelektrarne Završnica pri Žirovnici. Tako je Elektrostrojna zadruga Sorica za skoraj tri leta prehitela Kranjske deželne elektrarne.

Zadružna elektrarna, zasluga Lovra Pintarja

Za elektriko se je najprej navdušil soriški poštar Lovro Pintar, ko je poslušal pogovore Janeza Evangelista Kreka s Soričani. Svetoval jim je veliko koristnih stvari, že prej so ustanovili hranilnico in posojilnico ter mlekarsko zadrugo. Lovru Pintarju pa ni dala miru misel o elektriki, ki da sveti in goni gospodarske stroje. V tistem času je Deželni odbor v Ljubljani snoval načrte za elektrarno v Završnici. Zamisel o elektrarni v Sorici je Pintar razjasnil zadružnemu komisarju pri deželnem odboru dr. Lovru Pogačniku. Na podlagi pismene prošnje na tehnični oddelek deželnega odbora sta inženir Gailhofer in dr. Lovro Pogačnik 7. Junija 1911 v Sorici naredila izmere. Iz Nemčije so pridobili pravila elektrostrojnih zadrug in 23. junija 1911 so jih sprejeli in ustanovili Elektrostrojno zadrugo Sorica, v katero se je vpisalo 15 članov. Zaradi posredovanja tehničnega oddelka deželnega odbora sta se 4. julija 1911 zglasila v Sorici zastopnika Tovarne turbin in vodnih napeljav Andritz pri Gradcu inženir Grunwald in A. E. G. na Dunaju inženir Srnec, poznejši ban dravske banovine. Inženir Grunwald je izračunal množino natočene vode pri nizkem stanju in padcu 31 metrov na 70 litrov na sekundo. Inženir Srnec je ob katastrski mapi na terenu ugotovil potek daljnovoda. Deželni odbor je kmalu zatem razpisal natečaj za prevzem del. 21. avgusta 1911 je bila podpisana pogodba o nabavi strojev in materiala ter gradnji in napeljavah. Hidromehanični del, to je Francisovo turbino in gradnjo cevovoda je prevzela tvrdka Andritz za 4899 kron, električni del, to je postavitev dinama, stikalnice, regulatorja napetosti in napeljavo vodov pa A. E. G. Union za 8319 kron. Za gradnjo stavbe, betonskega kanala in rezervoarja so dobili stavbnega mojstra Petra Bevka iz Cerknega.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranjska Gora / torek, 5. julij 2016 / 10:07

Različna merila za odličnost

Tako rekoč vsi gorenjski župani so ob koncu šolskega leta pripravili sprejem za najboljše učence, ki so letos zaključili devetletko. Še iz časov, ko je bil v spričevalih zapisan splošni učni uspeh, se...

Objavljeno na isti dan


Nasveti / sreda, 20. februar 2013 / 07:00

Kontrolirajmo se

Tudi pohodnik, tudi če je šestdeset let star, tako kot Jože, se lahko nauči uporabljati uro, ki nam šteje srčne udarce, 'pulzmeter'. O tem sem pisal v prejšnjih številkah. Hoja po pulzu je na tak...

GG Plus / sreda, 20. februar 2013 / 07:00

Nesnažnikom v poduk

Devetošolci na OŠ Naklo so že pravi ekofrajerji, kar so dokazali na Biološki konferenci. Pod drobnogled so vzeli tudi asfaltno bazo in Dinos v domači občini ter soočili mnenja glede postavitve sežigal...

GG Plus / sreda, 20. februar 2013 / 07:00

Najboljši športniki upokojenci

Ena zlata, pet srebrnih in štiriinštirideset bronastih medalj. Toliko so jih pri Društvu upokojencev Kranj podelili na prireditvi "Športnik leta upokojenec 2012".

Kronika / sreda, 20. februar 2013 / 07:00

Gnojnico izlival kljub prepovedi

Kranj - Kranjski policisti so pred dnevi v večernih urah na Primskovem pri Kranju obravnavali 40-letnega Kranjčana, ki je s traktorjem po tleh, prekritih s snežno odejo, izlival...

Gospodarstvo / sreda, 20. februar 2013 / 07:00

Sečnja bo lahko intenzivnejša

Na kranjskem gozdnogospodarskem območju so z novim načrtom občutno povečali dovoljeno sečnjo. K boljšemu gospodarjenju z gozdovi bi lahko pripomoglo povezovanje lastnikov.