Slovenci privarčujemo manj kot pred krizo

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 30. oktober 2012 / 06:00

Pa vendar smo še vedno nad povprečjem 27 držav EU. Če se zadolžijo, se v veliki večini pri bankah, v več kot polovici primerov za nakup ali obnovo stanovanja.

Zadnji oktobrski dan je svetovni dan varčevanja, ki ga praznujemo od leta 1924, ko so predstavniki sedemstotih hranilnic iz 27 držav v Milanu želeli opozoriti na pomen varčevanja. Danes, v času globalne gospodarske krize, je varčevanje še toliko pomembnejše.

Slovenija je med evropskimi državami po stopnji varčevanja na devetem mestu. Na zmožnost varčevanja gospodinjstev vplivata večja brezposelnost in omejena rast plač, zato Slovenke in Slovenci ne zmorejo več privarčevati toliko, kot so še pred nekaj leti. »Rezultat je, da se po deležu bruto varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku gospodinjstev ne uvrščamo več med prve države v Evropi,« ugotavlja Mojca Škrlec iz Statističnega urada RS.

Padec vsote varčevanj

Lani se je Slovenija z 11,9 odstotka privarčevanega denarja (glede na delež bruto varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku) uvrstila na deveto mesto. Prvi na tej lestvici so Nemci s 16,7 odstotka, sledijo Francozi, Irci, Belgijci. Zanimivo je, da je Slovenija nad povprečjem držav članic Evropske unije. To povprečje pa pada. Tako je bilo leta 2006 povprečje EU-27 11 odstotkov, v evrskem območju 13,6 odstotka, v Sloveniji pa 17,5 odstotka. Z letom 2007 in z začetkom gospodarske krize je začela vrednost tega kazalnika upadati.

Če imajo slovenska gospodinjstva kaj finančnih obveznosti, jih imajo skoraj zagotovo v obliki posojil. Razmerje se zadnji dve leti skoraj ne spreminja, še največ, kar 55 odstotkov gospodinjstev najame posojilo za stanovanje (nakup ali obnova), 29 odstotkov posojil je potrošniških, dobra šestina je drugih oblik posojil.

Depozit, gotovina in delnice

Za gospodinjstva v večini evropskih držav velja, da več posojajo, kot si izposojajo. S svojimi prihranki financirajo druge sektorje, tiste, ki si več izposojajo kot posojajo (kot so nefinančne družbe). Slovenija je na tem področju (po zadnjih podatkih iz leta 2010) na visokem četrtem mestu, prva je Švica. V osmih državah EU pa so bila gospodinjstva večinoma posojilojemalci. Med prve tri, ki si več sposodijo, kot privarčujejo, spadajo Grki, Bolgari in Romuni.

Slovenska gospodinjstva še vedno tradicionalno največ varčujejo v bankah. Po podatkih finančnih računov Banke Slovenije so imela konec leta 2011 slovenska gospodinjstva največ finančnih sredstev v obliki vlog pri bankah (skoraj štirideset odstotkov), vendar so se povečala za manj kot prejšnja leta.

Zanimivo je, da se je delež financ, ki so jih imela gospodinjstva v obliki gotovine, v zadnjih desetih letih stalno povečeval; konec leta 2011 je znašal 17,6 odstotka, leta 2001 pa 4,1 odstotka. To pomeni, da imamo tudi v denarnicah danes več denarja kot pred desetletjem.

Tretja pomembna oblika, v kateri imajo slovenska gospodinjstva shranjena svoja finančna sredstva, so delnice in drugi vrednostni papirji; konec leta 2011 je delež prihrankov v tej obliki znašal 26,3 odstotka. Delež teh naložb se je od leta 2001 do začetka gospodarske krize stalno zviševal: v letu 2001 je znašal 31,1 odstotka, v letu 2007 38,1 odstotka. Po tem letu so se gospodinjstva spet odločala za varnejše oblike hranjenja svojih financ, zato se je delež prihrankov v tej obliki v letu 2011 znižal.