Pogled na Pohorje

Žavcarjev vrh (915 m) - Ko prečiš Pohorje, ti pogledi, vsaj na začetku poti, pogosto uidejo proti severu, na področje Dravskega Kozjaka, ki valovi zaradi številnih vrhov, ki vabijo, da jih obiščemo.

Naš tokratni vzpon bo precej daleč stran od Gorenjske in tudi pot do izhodišča bom izbrala, vsaj časovno, malce daljšo, ker nisem pretirana ljubiteljica stalnega drvenja po avtocestah. Povzpeli se bomo na Žavcarjev vrh, ki je del razširjene Slovenske planinske poti. Če imate knjižico za zbiranje žigov starejšega datuma, se isti dan lahko povzpnete tudi na Tojzlov vrh.

Da bomo zašpilili tudi cestni del poti, se bomo zapeljali preko Jezerskega sedla do Železne Kaple, peljemo skoznjo in v enem od križišč zavijemo desno proti kraju Žitara vas (Sittersdorf) in nadaljujemo v smeri Globasnice in Šmihela do mejnega prehoda Vič. Znova prečimo mejo in že smo v Dravogradu, kjer sledimo do križišča, kjer zavijemo levo proti Mariboru. Čaka nas kar nekaj deset kilometrov ob dolini reke Drave in mimo nekaterih dravskih elektrarn. Ko pridemo v Brestrnico, zapeljemo v krožišču na izvoz proti vasi Gaj, in takoj spet levo. Cesti sledimo skozi vas in v spodnjem delu gledamo za markacijami Tojzlov vrh. Cesta se vzpenja in na manjšem križišču, kjer proti Tojzlovemu vrhu zavije desno čez rdeče pobarvan most, mi sledimo levo oz. naravnost še kakšen kilometer. Pojavijo se markacije za Žavcarjev vrh. Zavijemo levo na makadam in na enem od manjših parkirišč parkiramo.

Spodnji del poti poteka po makadamski cesti, ki je mestoma precej strma. Hodimo ob potoku, ki je na naši levi strani, skozi t. i. Šolarjev jarek. Cesti sledimo vse do kmetije Strnad, kjer se makadamska cesta spremeni v kolovozno pot, ki se nadaljuje skozi gozd. Tik pred kmetijo se lepo pokaže naš današnji vrh. Po kolovozni poti nadaljujemo naprej. Kmalu smo pri zapuščeni kmetiji, nad katero je nekaj naseljenih, manjših hišic. Gremo mimo hišic, in kmalu dosežemo gozdno cesto, ki jo le prečimo. Na drugi strani se poženemo nazaj v gozd. Pot poteka prečno skozi gozd, praktično skoraj brez pridobivanja na višini. Pripelje nas do makadamske ceste. Cesti sledimo po klancu navzgor in na njegovem vrhu se desno odcepi steza skozi gozd. Steza nas spet pripelje do ceste, ki ji sledimo vse do slemena in oznake Pot grebenskih kmetij. Mi nadaljujemo levo, skozi krajši odsek gozda, saj smo spet na cesti, ki ji sledimo nekaj sto metrov. Na naši levi je čudovit razgled na Pohorje; zdi se mi, da med drugim tudi na smučišče Partizanka. Cesto zapustimo tik pred gozdom, zavijemo levo in se povzpnemo do Koče Žavcarjev vrh, na kar nas opozori tudi smerokaz.

Planinska koča Žavcarjev vrh, ki stoji na višini 863 m, je bila postavljena leta 1954, kar je bila prva koča na takrat obmejnem območju Dravskega Kozjaka. Izpred koče je lep razgled na južna pobočja Kozjaka, vidijo se smučišča na Mariborskem Pohorju. Ob jasnem vremenu pogled seže do Slovenskih goric, Dravskega polja in Haloz. Proti zahodu se vleče dolg hrbet Pohorja, ki na zahodu napoveduje Črni vrh in Veliko Kopo.

Do vrha Žavcarjevega vrha nas od koče loči še 5 minut. Pot nadaljujemo mimo kapelice v smrekov gozd. Pot se zmerno vzpenja in nas v nekaj minutah pripelje do vrha, ki je skrit globoko v gozd, in na žalost, brez razgleda. Priznam, da me je spomnil na Klopni vrh na Pohorju in tudi sama pot vzpona me je močno spominjala na pohorske poti.

Nazaj sestopimo po poti vzpona, ali pa se po Poti grebenskih kmetij spustimo do Tojzlovega vrha in se od tam vrnemo nazaj do jeklenega konjička.

Nadmorska višina 915 m

Višinska razlika: 565 m

Trajanje: 2 uri in 30 minut

Zahtevnost: 4 zvezdice