Prvaka v najtežjih dveh minutah

Matic Zupan iz PGD Moste in Domen Pavlič iz PGD Begunje bosta sredi novembra kot edina Slovenca in dva od redkih Evropejcev nastopila na svetovnem prvenstvu v najtežji gasilski disciplini, ki bo potekalo v Združenih državah Amerike.

Firefighter Combat Challenge (FCC), kakor so tekmovanje poimenovali Američani, ki bodo svetovno prvenstvo organizirali že 21., so slovenski gasilci prevedli kot najtežje gasilsko tekmovanje na svetu, med privrženci pa je znano tudi kot »najtežji dve minuti v športu«.

»Kot bi devetdeset sekund sprintal na vso moč, dihal skozi slamico in zraven delal težke stvari,« to športno disciplino, ki se je razvila med poklicnimi gasilci na ameriških tleh, zdaj pa se vse bolj uveljavlja tudi v Evropi, na svoj način opiše še ne tridesetletni Matic Zupan iz Podboršta pri Komendi, ki se bo skupaj s 24-letnim Domnom Pavličem iz Smokuča med 12. in 17. novembrom udeležil svetovnega prvenstva. Kvalificirati se jima je z odličnim časom uspelo na tekmovanju na Bledu, ki je bilo eno od šestih letošnjih na evropskih tleh in edino primerljivo z ameriškimi, saj ima slovenski organizator, PGD Radovljica, tudi edini v Evropi uradno licenco FCC. Na tekmovanju na posebej za to urejenem poligonu morajo tekmovalci (moški in ženske) takoj ob startu s tal pobrati 20-kilogramsko zloženo cev in z njo na rami steči v četrto nadstropje oz. štirinajst metrov visoko. Cev odložijo v škatlo, se nagnejo čez ograjo in po vrvi navzgor povlečejo 20-kilogramsko cev, stečejo nazaj navzdol, kjer jih že čaka 80-kilogramsko tnalo, ki ga morajo z macolo med nogami natolči za meter in pol, nato med stožci tečejo slalom, ko jih po tridesetih metrih čaka težka, vode polna cev, ki jo morajo odvleči do tarče, jo s curkom vode podreti, za konec pa jih na tleh čaka še 80-kilogramska lutka, ki jo morajo naložiti na sebe in zadenjsko odnesti do cilja. Pri vsem tem tekmovalec nastopi v polni intervencijski opremi - škornjih, ognjevarni jakni in hlačah, čeladi, zaščitnih rokavicah ter z jeklenko in dihalnim aparatom, kar je skupaj težko okoli dvajset kilogramov. »Šteje samo čas, slovenski rekord znaša 1:37 (lani ga je dosegel Tilen Feldin), Američani so še hitrejši, sama pa se želiva spustiti pod mejo 1:40, kar bi naju vpisalo v elitni klub, a to je povsem dosegljivo,« mi razložita Matic in Domen, ki bosta v Južni Karolini (pričakujejo okoli sedemsto tekmovalcev) tekmovala vsak posebej, v tandemu, pa tudi v ekipi z nekaterimi evropskimi gasilci. Na treningih in tekmah sta se odlično ujela, čeprav je njuna zgodba v gasilstvu in športu vse prej kot primerljiva. »Šport obožujem že od malih nog, v osnovni šoli sem se najraje ukvarjal z atletiko, a je nikoli nisem resno treniral, rad imam tudi odbojko na mivki, hokej, pohodništvo … Gasilcem sem se pridružil z osmimi leti, od leta 2009 sem tudi operativni član. Moj prvi FCC je bil v Radovljici leta 2010, pred tem pa tekmovanja nisem dobro poznal. Ko pa sem izvedel, da so gasilci iz Radovljice pridobili licenco in bodo to tekmovanje organizirali pri nas, pa je zanimanje samo še raslo. Kot študenta Fakultete za šport, športnika in seveda gasilca pa me je najbolj navdušilo to, da je tekmovanje pravi preizkus sposobnosti in pripravljenosti posameznika,« pravi Domen Pavlič, ki je svojega sotekmovalca in zdaj dobrega prijatelja spoznal lani pred odhodom na tekmovanje na Poljskem. Matic, ki se je gasilcem pridružil šele pred sedmimi leti, po drugi strani priznava, da se nikdar prej v življenju ni ukvarjal s športom, da pa ga je FCC povsem pritegnil, zato se mu sploh zadnje leto posveča z največjim veseljem. Zadnje tedne pred odhodom na svetovno prvenstvo ju čaka še vrsta napornih treningov. Trenirata do petkrat na teden, v fitnesu, doma, v naravi, pa tudi na posebnem stolpu v Radovljici. Pomembna je moč, eksplozivnost, predvsem pa tehnika.

In v čem je čar takšnih naporov? »Gre za najtežji psihofizični test samega sebe. Užitek je premikati lastne meje in spremljati napredek. Druži nas pa tudi prijateljstvo,« priznavata mlada gasilca, ki ju bo do uspehov na svetovnem prvenstvu gotovo popeljala tudi močna podpora v domačih gasilskih društvih. Ne nazadnje sodita prav zaradi svoje psiho-fizične pripravljenosti med najboljše operativne gasilce v svojih društvih.