V ježici so dva do trije plodovi.

Pravi čas za pravega (1)

Divji kostanj je zelo zdravilen, če ga uporabimo zunanje, za uživanje pa je bolj ali manj strupen - čeprav nekateri viri pravijo, da naj bi ga v času hude lakote tudi uživali. Čeravno pravi kostanj nima toliko zdravilnih učinkovin kot njegov soimenjak, pa ga vsaj uživamo mirne duše - no, seveda se z njim ne smemo basati do onemoglosti, sicer bo naboj energije in vetrov premočan.

Rdeča kapica bi nabrala pravega

»Nekoč je v vasici na robu gozda živela prisrčna in ljubezniva deklica. Vedno je nosila rdečo kapico, ki jo je spletla babica. Zato so jo vsi klicali Rdeča kapica. Nekega dne ji je mama rekla: »Odnesi babici kostanjevo torto. Toda ne zadržuj se v gozdu, ker v njem prebiva strašni volk.« Rdeča kapica je pohitela, toda v gozdu je pod nekim drevesom zagledala lepe kostanje, prav take, ki jih je imela babica najraje. Zato se je ustavila, da jih nabere. Naenkrat pa je slišala meden glas, ki jo je vprašal: »Kam pa greš Rdeča kapica?« Rdeča kapica se je obrnila in zagledala strašnega volka. »Grem k bolni babici, nosim ji kostanjevo torto …« Kako, a ji ni nesla peciva, v gozdu pa je nabirala rdeče jagode, se nemara sprašujete. Prav imate, ampak, prepričana sem, da, če bi se Rdeča kapica k babici odpravila jeseni, bi v košarico nametala kostanja, v njej pa bi mu družbo delala kostanjeva torta, ki bi jo spekla njena mamica. Zakaj? Preprosto zato, ker pravi kostanj deluje kot naravno poživilo za telesno in duševno izčrpane ljudi, starostnike in rekonvalescente. Bolna in šibka babica bi hitro vstala iz postelje. Če bi kostanj pojedla, preden je k njej vstopil volk, pa bi bila tako pri moči, da bi mu bila kos in je sploh ne bi bil požrl. No, sedaj pa k resnim stvarem.

Pravi oz. domači kostanj (Castanea sativa) sodi med najbolj zdrave naravne škrobne energijske naboje. Zaradi slednjega najbolje dene predvsem otrokom, starejšim odraslim, športnikom in vsem, ki so redno izpostavljeni težjim telesnim naporom. Njegova velika odlika je tudi visoka vsebnost ogljikovih hidratov, ki predstavljajo skoraj polovico kostanjeve mase, medtem ko je odstotek maščob že skorajda zanemarljiv, saj znaša le okoli dva odstotka. Kostanj se lahko pohvali tudi s precejšnjo mero vitaminov skupine B, zlasti z vitaminom B6 in folno kislino. Omenimo lahko še vitamina A in C, ki sta v kostanju dokaj dobro zastopana. Sto gramov kostanjev vsebuje enako količino vitamina C kot sto gramov limone. Kostanj je tudi bogat vir kalija in fosforja.

Brez mošta

Čeravno nam je kombinacija uživanja kostanja z moštom domala položena v zibel, je bolje, da se tej sladki skušnjavi odpovemo, če želimo dobro svojim prebavnim organom. Če že moramo, zraven kostanja pijmo le navadno vodo, druge tekočine pa bodo naredile le zmedo. Kostanja tudi ne uživajmo skupaj s sadjem, da naboj energije ne bo premočan.

Sladko-grenki med da bolje živet

Kostanjevi cvetovi so poleti paša za čebele. Kostanj je zelo medovit. Med pravega kostanja je grenkega okusa in vsebuje veliko cvetnega prahu. Za ljudi, ki se zmrdujejo nad siceršnjo sladkobnostjo medu, je kostanjev med prava izbira. Kostanjeve cvetove lahko uporabimo tudi za čajne mešanice pri blaženju težav z dihali.

Hildegardin med

Slavna sv. Hildegarda je bila navdušena nad zdravilnimi učinki, ki naj bi jih ponujal pravi kostanj. Priporočala ga je na ta in oni način. Kostanjev med z dodatkom kostanjeve moke naj bi po njenem miril prevročo kri, umirjal agresijo, blažil depresijo in stres ter razstrupljal telo. Kako pa ga pripravimo? 500 gramov medu segrejemo in dobro zmešamo s 150 do 200 grami kostanjeve moke. Ohladimo in spravimo v hladilnik. Po potrebi zaužijemo žličko kostanjevega medu zjutraj na tešče in zvečer pred spanjem. Do kostanjeve moke lahko pridemo po receptu naših babic, ki so kostanj razprostrle po posebni kamniti sušilnici in ga posušile. Nato so ga olupile, malce opražile in zmlele v moko. Shranile so jo na hladnem, kjer je zdržal do konca zime.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / četrtek, 5. julij 2007 / 07:00

Tina se je vrnila v Slovenijo

Zloglasna svetlolaska iz slovenskega Velikega brata je bila ponovno gostja finalne oddaje Big Brotherja na Filipinih.

Objavljeno na isti dan


Kultura / sreda, 29. december 2021 / 18:48

Od krajine k mitologiji do človeka

V avli Zavarovalnice Triglav v Kranju se s tremi raznolikimi tematskimi cikli predstavlja slikar in likovni pedagog Lojze Kalinšek.

Cerklje na Gorenjskem / sreda, 29. december 2021 / 18:45

Na štefanovo blagoslovili konje

V nedeljo je tradicionalni blagoslov konj potekal tudi po številnih krajih na Gorenjskem. Blagoslov je namenjen konjem, da jih varuje pred boleznimi in poškodbami, in tudi njihovim lastnikom, da z nji...

Bled / sreda, 29. december 2021 / 18:43

Knjižničarji prosijo za pomoč pri selitvi

Bled – Blejski knjižničarji se že pripravljajo na zahteven projekt selitve v nove prostore v Medgeneracijskem centru Bled, ki bo vrata odprl prihodnjo pomlad. Selitev iz sedanjih prostorov v središ...

Cerklje na Gorenjskem / sreda, 29. december 2021 / 18:42

Proračun potrjen

Cerklje – Cerkljanski občinski svet je v drugem branju potrdil predlog proračuna za prihodnje leto. Višina načrtovanih prihodkov in odhodov se med obema branjema ni bistveno spreminjala. Občina v l...

Razvedrilo / sreda, 29. december 2021 / 18:42

Tradicija praznovanj

Na Spodnjem Brniku je Daša Jošt praznovala štirideseti rojstni dan. V tem kraju živijo prijazne in vesele družine, ki se družijo, se znajo skupaj poveseliti na praznovanjih, še posebej rojstnodnevnih.