V krizi varčujejo tako, da sami delajo v gozdu

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 15. oktober 2012 / 06:00

Pri delu v gozdu se je lani smrtno ponesrečilo osemnajst lastnikov gozdov in še trije poklicni delavci. Letos se "črna statistika" nadaljuje, doslej je v gozdu umrlo sedem lastnikov gozdov in en poklicni delavec, še dva pa zunaj gozda. Tolikšno število umrlih je v primerjavi z večletnim povprečjem (devet umrlih na leto) veliko in zaskrbljujoče.

Pristojne ustanove in službe se zavedajo problema, zato vsako priložnost izrabijo za ozaveščanje lastnikov gozdov in za to, da na problem javno opozorijo. Ena takšnih priložnosti je bila na nedavnem jesenskem sejmu kmetijske, gozdarske, gradbene in komunalne mehanizacije v Komendi, kjer sta Zavod za gozdove Slovenije in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije v sodelovanju z organizatorji sejma pripravila pogovor o varnosti in zdravju pri delu v zasebnih gozdovih in na katerem so poleg strokovnjakov sodelovali lastniki gozdov, med njimi tudi takšni, ki so že sami doživeli nesrečo in občutili njene posledice. Jurij Beguš, vodja oddelka za gozdno tehniko v zavodu za gozdove, je predstavitev začel s sliko zadnje smrtne nezgode v gozdu in z besedami: »Ko se nesreča zgodi, to ni več le osebna zadeva.«

Tudi osemdeset let stari podirajo drevesa

Analiza nesreč, ki so jo napravili v zavodu, je pokazala, da se največ nesreč zgodi takrat, ko se v gozdu tudi največ dela - to je spomladi, med dnevi v tednu pa izstopa sobota, ko zaposleni lastniki gozdov ali lastnikovi pomočniki pri delu v gozdu nimajo službe oz. šole. Največ nesreč je pri poseku drevja. »Glavni razlog za nezgode je podcenjevanje nevarnosti gozdnega dela. Na delo v gozd odhajajo tudi ljudje brez ustreznega znanja, brez osebne zaščitne opreme, z zastarelo delovno opremo,« ugotavlja Jurij Beguš in dodaja: »Tudi ljudje, stari osemdeset let ali še več, se lotijo podiranja drevesa.« Za črno gozdno statistiko sta precej »zaslužni« tudi drobna, razdrobljena gozdna posest in gospodarska kriza, v kateri marsikateri lastnik razmišlja, češ - največ bom privarčeval, če bom kar sam posekal. In poseka se lotijo tudi ljudje, ki tega dela niso vajeni …

Kako zmanjšati število nesreč oz. kako preprečiti, da se lansko leto, ko je v slovenskih gozdovih umrlo kar enaindvajset ljudi, ne bi več ponovilo? »Nadaljevati je treba z izobraževanjem in usposabljanjem lastnikov gozdov in vseh drugih, ki delajo v gozdu, morda celo uvesti obvezno izobraževanje, spodbujati uporabo sodobne gozdarske mehanizacije in orodja, v zavarovanje vključevati pogoje glede usposobljenosti in opremljenosti za delo v gozdu ter poostriti zakonodajo in nadzor,« pravi Jurij Beguš in pri tem izpostavlja, da so v okviru ukrepa programa razvoja podeželja do brezplačnega usposabljanja za varno delo v gozdu upravičeni le lastniki in solastniki zasebnih gozdov ter nosilci, namestniki in člani kmetijskih gospodarstev, vsi drugi pa ne. Kako pomembno pa je izobraževanje, kažejo rezultati ankete, po kateri tri četrtine ljudi, ki so bili na tečaju varnega dela, pri delu v gozdu tudi dejansko uporablja osebno zaščitno opremo.

Z novim zakonom bodo zaostrili pogoje

Podobno kot v zavodu za gozdove se tudi v kmetijsko gozdarski zbornici prizadevajo, da bi bilo na kmetijah njihovih članov, ki imajo v lasti kar 70 odstotkov zasebnih gozdov, manj nesreč pri delu v gozdu. Kot pravi Egon Rebec, pri tem pomembno delo poleg treh zaposlenih gozdarjev opravijo lokalni kmetijski svetovalci. Zbornica oz. kmetijsko gozdarski zavodi na različnih dogodkih predstavljajo sodobno gozdarsko mehanizacijo, kmete - člane zbornice pa tudi spodbujajo k temu, da sodelujejo na razpisih in da s finančno pomočjo države in Evropske unije nabavljajo sodobno mehanizacijo. In kako bi lahko izboljšali varnost pri delu v gozdu? »Okrepiti bi morali izobraževanje in usposabljanje, pri tem pa uveljaviti sistem bonusov in malusov,« pravi Rebec in pojasnjuje, da bi po tem sistemu kmet dobil na razpisu nepovratna sredstva za nakup gozdarske mehanizacije ali od zavarovalnice odškodnino za škodni dogodek v gozdu le pod pogojem, če bi se lahko izkazal, da je za delo v gozdu primerno usposobljen.

»V zasebnih gozdovih še vedno delajo ljudje, ki za delo nimajo znanja niti niso za to ustrezno opremljeni,« ugotavlja Anica Zavrl Bogataj, v. d. generalne direktorice direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, in poudarja, da bodo v novem zakonu o gozdovih, ki ga pripravljajo, zaostrili pogoje za izvajanje dela v gozdu. Tudi v lastnem gozdu bo lahko opravljal delo le tisti, ki bo za to usposobljen in opremljen; za vse izvajalce del, ki delajo v drugih gozdovih, pa bo pogoj ustrezna poklicna kvalifikacija.

Devetim prepovedali delo v gozdu

Gozdarska inšpekcija med drugim preverja, ali izvajalci izpolnjujejo pogoje za delo v gozdovih. »Lani smo preverili 140 izvajalcev, pri tem pa smo pri 78 odstotkih ugotovili, da za delo v gozdu niso primerno strokovno usposobljeni. Letos smo doslej uvedli 170 postopkov zoper izvajalce del, devetim smo tudi izdali odločbo o prepovedi izvajanja del,« je povedala gozdarska inšpektorica Urša Ahačič Pogačnik in dodala, da je v gozdovih tudi precej sive ekonomije. »Lastniki gozdov naj ne bodo presenečeni, če bodo od davčne uprave dobili zahtevo, naj sporočijo, kdo jim je delal v gozdu in ali jim je izvajalec del izdal račun. Na podlagi teh podatkov bosta gozdarska in tržna inšpekcija ukrepali zoper izvajalce, ki niso registrirani ali ne izpolnjujejo minimalnih pogojev za opravljanje dela.« V zadnjem času gozdarska inšpekcija skupaj s carinsko upravo preverja, ali izvajalci del za pogon gozdarskih strojev morebiti uporabljajo kurilno olje, v sodelovanju s tržno inšpekcijo pa preverja primere sive ekonomije. »Dela za inšpekcijo je veliko, vendar ta praviloma dela od ponedeljka do petka, večina nepravilnosti pa se dogaja ob koncu tedna,« še dodaja Ahačičeva.

Nesreče se dogajajo tudi med profesionalnimi izvajalci gozdnih del, to je med tistimi, ki imajo znanje in so opremljeni, ugotavlja delovna inšpektorica Irena Kastelec in dodaja, da je teh nesreč vendarle manj kot med kmeti - tudi zato, ker več uporabljajo osebno zaščitno opremo. V zadnjih sedmih letih je bilo med »profesionalci« največ nesreč predlani - 178, letos jih je bilo doslej 70, od tega šest hujših in ena s smrtnim izidom. Poleg zaposlovanja na črno inšpekcija opaža, da nekateri izvajalci delajo v gozdu sami, s čimer se v nasprotju z načeli varnega dela odrekajo možnosti, da bi jim kdo ob morebitni nesreči lahko pomagal oz. koga poklical na pomoč.

Ne le kazni, tudi spodbude

»Nehajmo kmetu le žugati s predpisi in kaznimi, varnost v gozdu poskušajmo izboljšati na »mehek« način, z različnim spodbudami,« meni Janez Beja, predsednik sveta ljubljanske območne enote kmetijsko gozdarske zbornice. Slavko Dragovan, lastnik sedemdeset hektarjev gozda v Beli krajini, opozarja, da se na terenu pojavljajo podjetja s ponudbo tečajev varnega dela v gozdu, ki trajajo manj kot dve uri, pri tem pa udeleženci gozda niti ne vidijo. Lastniki gozdov se po njegovem mnenju tudi premalo zavedajo odgovornosti ob morebitni nesreči v gozdu, morali pa bi jih tudi seznaniti s posledicami, če za delo v gozdu najamejo neregistrirane izvajalce del. Jože Romšak, kmet s Podjelš pri Kamniku, je prepričan, da se nesreče v gozdu pojavljajo tudi zaradi preobremenjenosti in preutrujenosti kmetov. Glede priprave novega zakona o gozdovih poziva ministrstvo za kmetijstvo in okolje, da pripravi javne razprave o zakonskem predlogu še pred obravnavo na vladi v parlamentu. Marko Suhodolnik, lastnik tristo hektarjev velike gozdne posesti v bližini Pavličevega sedla v Logarski dolini, opozarja, da je v času gobarske »invazije« delo v gozdu oteženo in tudi nevarno. Ko pa je postavil tablo z napisom, da je nabiralništvo v gozdu prepovedano, jo je moral odstraniti … Le malo proč, na avstrijski strani, je režim v zasebnih gozdovih drugačen in tudi kazni za kršitelje so visoke, še pripominja Suhodolnik.