Učne težave (5)

Besedilo: Damjana Šmid
Kategorija: GG Plus / petek, 12. oktober 2012 / 06:00

Učenci, ki imajo težave pri učenju, potrebujejo več sprotnega preverjanja znanja kot drugi učenci. To je ključnega pomena, saj lahko določena učna snov hitro postane preobsežna in videti je nedosegljiva, predvsem kadar se navezuje na razumevanje. Številni učenci ne želijo povedati, da česa ne razumejo. Včasih jih je sram pred vrstniki ali pa si želijo prihraniti dodatno učenje. Ko se snov nabere, jo je kar naenkrat preveč. Zato je koristno uporabiti malo diplomatskega pristopa, ko učence povabimo k dopolnilnemu pouku. Ocenjevanje z znaki (plus, minus, krogec) je bila dobra ideja in škoda, ker so jo »brihtne« glave ukinile. Nikakor ne moremo reči, da so obsežni testi na štirih straneh priporočljivi za vse otroke, sploh pa ne za učence s težavami. Za potrebe dodatnih razlag in poučevanja ali za samo spreminjanje strategij bi potrebovali preverjanje znanja približno na vsakih deset učnih ur. Pri tem pa bi bilo potrebno učencem (lahko tudi staršem) predstaviti cilje posameznih učnih enot. Če ima človek cilj, se je bolj smiselno učiti. Osnova dobrega poučevanja je razvijanje spretnosti pri učencih – če želimo to doseči, je najboljše skupno delo. Skupaj podčrtamo, skupaj izpišemo, skupaj obnovimo. Saj vem, da to večina učiteljev tako dela in to me veseli. Problem nastane, ko večina učencev to že obvlada samostojno in pri manjšini pozabimo, da teh veščin še nima osvojenih. Namesto da bi šli znova in znova, dokler se jih učenec ne nauči, hitimo z novo snovjo naprej. Če verjamete ali ne, imajo učenci težave že s preklapljanjem navodil – poveži, dopolni, obkroži, podčrtaj. Kar je za nas samoumevno, je zanje težko. Najtežje naloge, pri katerih tarnajo, so naloge z dopolnjevanjem. Sama sem preizkusila vseh vrst nalog, da bi lažje razumela otroke. Ugotovila sem, da mogoče tudi sama spadam med učence z učnimi težavami, kajti dopolnjevanje je v obup spravilo tudi mene. Gre za to, da človek nima celotne slike in da ga »razbiti« stavki zbegajo. Zevajoča luknja sredi stavka je videti tako velika, da bi človek kar prenehal reševati test. Nekateri otroci pustijo takšne naloge nedotaknjene. Že vnaprej rečejo, da ne znajo. Sprašujem se, ali smo se polenili v razmišljanju ali pa gledamo preveč po koščkih, ne pa celotne slike.