Res edinstvena zbirka

V Muzeju občine Šenčur so v sredo zvečer odprli razstavo umetniških del, nastalih na 7. Mednarodnem simpoziju umetniške keramike V-oglje 2012.

Vsako leto v zgodnji jeseni je ob začetku Pipanove ulice v Šenčurju, takoj na desni, kjer je Muzej Občine Šenčur, vedno živahno. Ob takem času se običajno odpira tradicionalna razstava najboljših del, ki so nastala na julijskem mednarodnem simpoziju umetniške keramike V-oglje. Letos sta ga Barba Štembergar Zupan in Niko Zupan pripravila že sedmič. Še enkrat več s samimi izvrstnimi avtorji iz različnih koncev sveta. Muzej je bil še enkrat več premajhen za vse obiskovalce. »Na to razstavo je res vselej neverjetno dober odziv. Mogoče tudi zato, ker takšnih dogodkov na tako visokem umetniškem nivoju ni ravno veliko v naši galeriji. Kljub vsakoletni tradiciji pa se z Nikom trudiva, da razstava ni le nekaj rutinskega, ampak vedno pripraviva kaj novega,« je zadovoljna z obiskom povedala Barba Štembergar Zupan. Letos je poleg ustvarjalcev keramike simpozij tako obiskal tudi fotograf Mitja Ličar. »Želela sva naše druženje nekako dokumentirati, poskrbeti za slikovni zapis dogodka. Ponudila se je priložnost sodelovanja najprej s fotografom Arnejem Hodaličem, docentom na Visoki šoli za fotografijo, ki nama je predlagal enega svojih najobetavnejših študentov Mitjo Ličarja,« dodaja Niko. Da je fotograf še kako dobro našel skupno energijo z ustvarjalci keramike, nam kažejo tudi tokrat razstavljene njegove fotografije.

V muzeju se vsak s po nekaj svojimi najboljšimi deli sicer predstavljajo udeleženci simpozija, ki so letos ustvarjali v Vogljah: Ruthanne Tudball, Peteris Martinsons, Ljubica Jocić Knezević, Jane Jermyn, Melanie Brown, Risto Hämäläinen, Dani Žbontar, Niko Zupan, Barba Štembergar Zupan, Biserka Komac, Lučka Šparovec in An Misjak. Razstava je vsakoletno zaključno dejanje simpozija, lahko bi rekli jagoda na smetani. »Lepo je, da imamo možnost vsa ta dela tudi predstaviti v galeriji. Ne v ateljeju, šele dela postanejo reprezentativna in zaživijo kot umetnine,« razmišlja Niko, Barba pa dodaja, da je pomembno, da po eno delo vsakega avtorja ostane tudi v stalni zbirki muzeja, ki je kot tak nedvomno edinstven pri nas. Sogovornika sta mnenja, da je zbirka tudi odličen učni pripomoček, saj bi se toliko različnih tehnologij obdelave gline, različnih vrst keramike, načinov žganja, vrst poslikav težko naučili v času enega študija. »Tu je velika baza znanja in informacij o keramiki,« je prepričan Niko. Simpozij pa je tudi bogat vir literature in posnetkov s predavanj, ki jih posamezni udeleženci pripravijo, ko gostujejo v Vogljah. Govoriti o visoki veljavi simpozija v tujini je skoraj odveč, saj je zavod V-oglje član uglednega združenja International Academy of Ceramic, vztrajno pa pridobiva na pomenu tudi v slovenskem merilu. »V teh dneh je že napovedanih nekaj skupin, ki si bodo prišle ogledat razstavo keramike v Muzej Šenčur, tudi iz sosednje Avstrije. Da bi se sodelovanje z enim tamkajšnjih centrov keramike še poglobilo, pa si skoraj ne upamo več želeti,« je v pogovoru duhovita Barba.