Slovenija začela medkulturni dialog

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Splošno / / 06:00

Mednarodna konferenca v Ljubljani na začetku predsedovanja Evropski uniji je posebno priznanje Sloveniji.

Včasih so bili ljudje, ki so prihajali v Evropo zaradi preživetja, le navadna molčeča in ponižna delovna sila, brez osebnosti in človeških posebnosti. Danes nočejo ostati le to. Tudi v novem okolju želijo biti to, kar dejansko so po narodnosti, kulturi, običajih, veri in jeziku. Starajoča se Evropa je spoznala, da ne more več vzdržati in napredovati kot starokopitna kulturna trdnjava izbrancev, v kateri za drugačnost ni prostora, ampak hoče biti okolje za strpen dialog med narodi, med različnimi kulturami in verami. Da bi še pospešila ta proces, je Evropska unija izbrala leto 2008 za evropsko leto medkulturnega dialoga. Sloveniji kot sedanji predsedujoči v Evropski uniji je pripadla čast, da je v začetku tedna, hkrati s srečanjem slovenske vlade in evropske komisije na Brdu, v Ljubljani organizirala prvo mednarodno konferenco na temo Medkulturni dialog kot temeljna vrednota Evropske unije. Torkove zaključne slovesnosti so se udeležili najvišji predstavniki Slovenije, evropske komisije in evropskega parlamenta.

Naša država je bila izbrana tudi zato, ker kot soseda in poznavalka nemirnega in za evropski mir še vedno nevarnega balkanskega območja lahko pospeši dialog med različnimi narodi, kulturami in verami. Tudi Evropa nam pri zagotavljanju spoštovanja različnosti nima kaj posebnega očitati. V večini primerov smo znali ohraniti različnosti: zaščita narodnih manjšin je vzorno zapisana v ustavi, Romi so (tudi na osnovi ustave) dobili poseben zaščitni zakon, tuje delavce sprejemamo kot nekaj normalnega, ker domačih ni dovolj, dejavnost verskih skupnosti je varovana z zakonom, fronta proti džamiji zgublja ostrino, grobi primeri nasilne narodne, verske ali rasne nestrpnosti so na srečo še vedno redki. Spoznanje, da je v spoštovanju različnosti in v dialogu med različnimi prihodnost Evrope, postaja splošno veljavno. V tem se spreminjamo. Ne le v Evropi, tudi drugje po svetu. Kdo bi si mislil, da bo v rasno nestrpnih Združenih državah Amerike v tekmi strankarskih kandidatov za predsednika države slavne belopolte kandidatke in kandidate premagoval črnopolti mladenič Barrack Obama. Dr. Edvard Kovač, profesor etike, teologije in kulturne antropologije, je dejal, da se Slovencem kot majhnemu narodu ni treba bati različnosti med narodi in kulturami, če bomo najprej spoštovali sebe in svojo kulturo, potem pa priznali enako pravico tudi drugim.

Na Brdu tudi o Balkanu in Hrvaški

Slovensko predsedovanje Evropski uniji se je slovesno začelo v torek, ko sta se na Brdu srečali slovenska vlada in komisarji evropske komisije, ki jih je zaradi bolezni predsednika Joseja Manuela Barrosa vodila podpredsednica komisije in komisarka za institucionalne odnose in komunikacijsko strategijo Margot Wallstroem. Ta je po sestanku povedala, da verjame v uspešno predsedovanje Slovenije Evropski uniji, ki začenja leto močnejša in bolj združena. Predsednik slovenske vlade Janez Janša pa je povedal, da je bilo na skupnem sestanku in na pogovorih posameznih ministrov slovenske vlade in komisarjev vzpostavljeno zelo dobro sodelovanje med slovensko vlado in komisijo. Na Brdu so bile potrjene prednostne naloge slovenskega predsedovanja: ratifikacija Lizbonske pogodbe v državah članicah Evropske unije; sprejem ukrepov za področje energije in okolja, kjer bodo namenili posebno pozornost zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov in povečevanju deleža obnovljivih virov energije, pri čemer mora biti ohranjena konkurenčnost industrije; pospeševanje razvoja srednjih in malih podjetij; medkulturni dialog in reševanje problemov na zahodnem Balkanu.

Slovenija in evropska komisija imata do hrvaške uveljavitve ekološko-ribolovne cone enako stališče. Tako predsednik slovenske vlade Janez Janša in komisar za širitev Olli Rehn sta povedala, da mora Hrvaška spoštovati dogovor, sklenjen v okviru Evropske unije, da cona za članice EU ne bo veljala. Rešitev problema je v rokah Hrvaške, ki se mora pogovarjati z Ljubljano in Rimom, pri čemer je pripravljena pomagati tudi evropska komisija. Upa, da bo Zagreb ukrepal, sicer bodo posledice za hrvaško članstvo v EU negativne. Enakega mnenja je bil tudi predsednik Evropskega parlamenta Hans Gerd Poettering. Glede Srbije pa je slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel napovedal ustanovitev posebne komisije, ki bo Srbiji pomagala pred začetkom pristopnih pogajanj. Taka skupina je bila ustanovljena tudi za Hrvaško.

V Ljubljani in v Bruslju ocenjujejo, da je bila organizacija sestanka na Brdu in konferenca v Ljubljani dobra. O obeh je poročalo blizu tristo tujih novinarjev. Na ljubljanski konferenci in v delovnih skupinah je sodelovalo nad sedemsto gostov, ki so bivali tudi na Bledu. Iz Bruslja pa je na srečanje evropske komisije s slovensko vlado prišlo 24 komisark oziroma komisarjev, ki jih je spremljalo okrog 40 sodelavcev. Promet je potekal nemoteno, brez večjih in daljših zastojev. S potekom dogodka so bili zadovoljni tudi krajani, ki živijo v okolici Brda, saj ni preveč omejeval normalnega življenja.