Izvzeli bi zasebno lastnino

Na zborih občanov se v Bohinju odločajo o pobudi za spremembo zakona o Triglavskem narodnem parku, v okviru katere naj bi predlagali tudi spremembe mej parka. Zadnjega bodo pripravili nocoj v Bohinjski Bistrici.

Stara Fužina - Na zboru občanov v kulturnem domu v Stari Fužini se je v soboto zbralo več kot sto krajanov, med katerimi je večina precej glasno podprla pobudo za spremembo zakona. Sklepi zborov občanov so legitimni in zavezujoči, če se jih udeleži najmanj pet odstotkov od vseh 4420 volilnih upravičencev, torej 221 volilnih upravičencev. Predlog, da se spremeni in dopolni zakon v smislu, da se Vogel, Bohinjsko jezero in stalno poseljena naselja izloči iz parka oziroma da se v parku omogoči normalen razvoj kmetijstva, gospodarstva in turizma, mora podpreti polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru občanov. V tem primeru bo župan Franc Kramar pobudo prenesel vladi in pristojnemu državnozborskemu odboru, ki bo o uresničevanju zakona o TNP razpravljal jutri.

Vsa velika pričakovanja, ki so jih imeli v zvezi z zakonom, so se v dveh letih povsem razblinila, je opozoril Kramar. »Država ne izvaja svojih zakonov. Za infrastrukturne projekte bi morala država zagotoviti osemdeset odstotkov sredstev, a tega denarja ni. Vse, kar smo dobili, je bilo ekološko posojilo, ki pa smo ga morali sami vrniti,« je kritičen župan, ki pravi, da je naveličan tega, da so »drugorazredni državljani«. »Živimo v najlepšem kraju v Sloveniji in od tega hočemo dobro živeti, saj imamo vse pogoje za to.« Država, je prepričan Kramar, je Bohinj nacionalizirala. Zdi se mu namreč nedopustno, da lastnikom zemljišč in gozdov ni dovoljeno gospodariti z njihovim lastnim premoženjem. Zato je občanka Mojca Žmitek predlagala celo, da se iz parka izvzame kar vso zasebno lastnino, kar so prisotni na občnem zboru pospremili z glasnim aplavzom.

Povsem drugače razmišlja občinski svetnik Anton Urh, ki ne razume, zakaj bi kdo želel spreminjati razvojno naravnan zakon. Predlagal je, naj se raje pozove vlado, naj vendarle začne izvajati zakon, pri čemer je izpostavil državni prostorski načrt za Vogel in denar za infrastrukturne projekte. S tem se je strinjal tudi direktor javnega zavoda Triglavski narodni park Martin Šolar, ki je bil prisoten na občnem zboru. »Jezero je naravna vrednota državnega pomena in tudi ob odhodu iz parka bo varovanje tega območja enako močno. Ne bo pa bonitet, ki jih lahko dobite skozi park,« je opozoril Šolar in dodal, da v teh kriznih časih ne bi bilo dobro odpirati zakona, saj bi lahko veliko izgubili. »Bonitete bi verjetno samo izbrisali.« Zavrnil je tudi očitke, da Bohinj ni deležen nobenih finančnih spodbud. »Res pa manjka programski denar, ki je bil letos predviden v višini petsto tisoč evrov, a so ga z rebalansom državnega proračuna oklestili na 87 tisoč evrov,« je še dodal Šolar. Od izida glasovanja še na nocojšnjem zboru v Bohinjski Bistrici bo odvisno, ali bodo Bohinjci res podali pobudo za spremembo zakona o TNP.