Umaknili obtožbo zoper Tršana

Potem ko je kranjsko tožilstvo naredilo domačo nalogo, ki bi jo moralo po mnenju obrambe opraviti že tožilstvo v Murski Soboti, se je odločilo za umik vseh obtožb zoper nekdanjega člana uprave Živil Gorazda Tršana.

Kranj - Okrožno sodišče v Kranju je v torek zavrnilo obtožbo zoper nekdanjega člana uprave Živil Gorazda Tršana. Sodnici Andreji Ravnikar kaj drugega tudi ni preostalo, saj je okrožna državna tožilka Renata Vodnjov po zaslišanju najpomembnejših prič spoznala, da Tršanu ni mogoče očitati zlorabe položaja, še zlasti ker ni nobenega znaka t. i. obarvanega naklepa, zato je obtožbo že pred koncem dokaznega postopka v celoti umaknila. Obtožba je sicer Tršana bremenila, da je decembra 2003 podpisal naknadni dogovor s prekmurskim podjetnikom Marko Slavičem o nakupu blagovne hiše Dom Tehnika v Murski Soboti, po katerem je bil del od dogovorjene 350 milijonov slovenskih tolarjev visoke kupnine namenjen za nakup zalog. Tožilstvo je bilo mnenja, da je šlo v resnici za odpis dolga v višini 70 milijonov tolarjev (okoli 292 tisoč evrov), zato naj bi Tršan v tem znesku oškodoval Živila.

»Hvala bogu, da še imamo tožilce, ki razmišljajo, in sodnike, ki vidijo,« se je na sodbo kranjskega sodišča odzval Tršanov zagovornik Janez Koščak iz odvetniške pisarne Čeferin. Pri tem je s prstom pokazal na murskosoboško tožilstvo, ki je zadevo začelo obravnavati po prejemu anonimne prijave v letu 2007 in jo je lani »zaradi krajevne pristojnosti« odstopilo kranjskemu tožilstvu. »Če bi murskosoboško tožilstvo pregledalo dokumentacijo Živil, bi ugotovilo dve stvari: da je bila nepremičnina prodana najboljšemu ponudniku za 3,5-kratnik knjigovodske vrednosti in da so Živila hkrati zaprla terjatev kupca za nazaj. Tega pa niso storili, iz meni neznanih razlogov niso predlagali niti zaslišanja oškodovanca, ampak so si umili roke in vse skupaj preložili na kranjsko tožilstvo in sodišče,« je dejal Koščak. »Ne vem, zakaj se je moral ta postopek vleči tako dolgo, vseeno pa sem vesel, da se je na sodišču v odprtem postopku izkazalo, da sem pošten in sem pošteno ravnal. Zame kot odvetnika z dolgo kariero, ki ima tudi sinova pravnika, je to zelo pomembno,« pa je sodbo komentiral oproščeni Tršan.

Tršan se je ves čas zagovarjal, da krivde ne prevzema, ker za prodajo nepremičnine sploh ni bil odgovoren in ker je dogovor 23. decembra 2003 podpisal le zaradi odsotnosti predsednika uprave Živil Branka Remica. Vendar ga ni podpisal »na lepe oči«, temveč se je o njegovi vsebini temeljito pozanimal, zato je še danes prepričan, da je šlo za čist posel. V to se je prepričal tudi po naknadnem vpogledu v dokumentacijo, ki jo hrani Mercator. »Že ob podpisu prodajne pogodbe junija 2003 je bilo s kupcem dogovorjeno, da je vrednost nepremičnine 280 milijonov tolarjev, kar je bil zelo dober posel za Živila, saj je bila knjigovodska vrednost nepremičnine le 80 milijonov tolarjev. Za 70 milijonov tolarjev je bilo prav tako že ob nakupu dogovorjeno, da gredo za plačilo zalog, kar je bil Marjan Slavič Živilom dolžan še iz predhodnega posla. Tako je bilo 17. julija 2003 v Živilih tudi razknjiženo,« je povedal Tršan in opozoril, da so imeli v Živilih leta 2003 tri revizije. Med drugim je natančno revizijo opravil tudi prevzemnik Mercator, ki bi »z veseljem odkril kakšen sporen posel, ki bi ga lahko naprtil dotedanjemu hudemu tekmecu«, a se mu obravnavani posel ni zdel sporen.

Njegove navedbe sta potrdila tudi nekdanja vodja računovodstva v Živilih Dragica Boncelj ter nekdaj prvi trgovec na Gorenjskem Branko Remic. »Gre za prekmurske zdrahe in se čudim, da še vedno preganjate Tršana, ko pa je povsem jasno, da je nedolžen,« je nekdanji predsednik uprave Živil komentiral sodni postopek. Nepremičnino v Murski Soboti so prodali najboljšemu ponudniku, pogodbo o prodaji pa je podpisal on, je dejal Remic. »Tršan pri iskanju kupca in kasnejših pogajanjih sploh ni sodeloval,« je še zatrdil. Boncljeva pa je potrdila, da je Tršan decembra 2003 podpisal naknadni dogovor le zato, ker je bil Remic odsoten: »Pojasnila sem mu, da je posel že izveden in da je bil knjigovodsko že kmalu po sklenitvi posla tudi poknjižen, vendar so revizorji zahtevali, da ga še formalno zapremo.«