Najboljša inšpekcija so potrošniki

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 8. oktober 2012 / 06:00

"Najboljša inšpekcija so potrošniki, ki pridejo na kmetijo pogledat, kako in kje nastane izdelek," pravi Vanja Bajd Frelih, ki kot koordinatorka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti za Gorenjsko v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj še posebej dobro pozna razmere na škofjeloškem območju.

Koliko kmetij na Škofjeloškem se ukvarja z dopolnilno dejavnostjo?

»Na območje upravne enote Škofja Loka, ki vključuje občine Škofja Loka, Gorenja vas - Poljane, Žiri in Železniki, je okrog 1.500 aktivnih kmetij, ki oddajajo subvencijske vloge, od tega se jih po zadnjih podatkih z dopolnilno dejavnostjo ukvarja 177. Kmetije imajo skupno registriranih 453 dopolnilnih dejavnosti, največ za opravljanje storitev s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo ter za predelavo kmetijskih pridelkov, medu, zelišč, gozdnih sadežev in gozdnih sortimentov, sicer pa tudi za dejavnosti, povezane s tradicionalnimi znanji na kmetiji (peka kruha v kmečki peči), za turizem na kmetiji, za izobraževanje na kmetiji, za pridobivanje in prodajo energije iz obnovljivih virov energije …«

Ali gospodarska kriza zavira ali spodbuja razvoj dopolnilnih dejavnosti?

»Kmetije so od spomladi na novo registrirale skupno okrog petdeset dopolnilnih dejavnosti, glede na stanje v kmetijstvu pa lahko pričakujemo porast tudi v prihodnje.«

Kmetije na Škofjeloškem so nekdaj v slovenskem merilu orale ledino pri uvajanju turizma, zadnje čase se zdi, da novih turističnih kmetij ni …

»Kmetije se za turistično dejavnost odločajo vse težje, ker je to povezano z velikimi vlaganji in zahtevnimi predpisi. Pa ne le to: takšna kmetija je vseskozi na očeh gostov in mora imeti v skladu z minimalnimi tehničnimi pogoji urejene vse prostore in opremo, poskrbeti mora tudi za okolico in dostop do kmetije. Odločitev za turistično dejavnost na kmetiji pomeni odločitev za vso družino. Z gosti se morajo glede na obsežnost del ukvarjati vsi družinski člani.«

Kdo se predvsem odloča za dopolnilne dejavnosti?

»Za to se odločajo predvsem manjše kmetije, ki si z osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo ne morejo zagotoviti dovolj dohodka za preživetje, pa tudi nekatere večje kmetije, ki želijo s predelavo dati pridelkom dodatno vrednost in tako še izboljšati dohodkovni položaj. Zadnje čase se za tovrstne dejavnosti odločajo predvsem mladi, ki ne dobijo službe, a imajo znanje in prostorske možnosti, člani kmetijskih gospodinjstev, ki so ostali brez služb … Odločajo se predvsem za dejavnosti, za katere niso potrebna velika vlaganja - to je za predelavo sadja in zelenjave ter za peko kruha.«

Je izobrazba pogoj za opravljanje dopolnilne dejavnosti?

»Po zakonu o kmetijstvu izobrazba ni pogoj, vendar v kmetijski svetovalni službi kljub temu poudarjamo, da je za opravljanje določene dejavnosti potrebno znanje. Zato tudi organiziramo različne tečaje, predavanja, delavnice in ocenjevanja izdelkov. Tiste, ki kažejo zanimanje, povabimo tudi na ogled primerov dobre prakse.«

Zakonodaja omogoča kmetijam pri dopolnilnih dejavnosti velike »podjetniške svobode«, a hkrati postavlja tudi omejitve. Kakšne, na primer?

»Dopolnilne dejavnosti so omejene s fizičnim obsegom, z lastno surovino in z dohodkom. Kmetija z dopolnilno dejavnostjo peke kruha lahko na leto speče največ 13.500 kilogramov kruha in v okviru peke potice in peciva največ 2.000 kilogramov izdelkov. Turistična kmetija z nastanitvijo ima lahko največ šestdeset sedežev, največ deset sob oz. največ trideset ležišč. Turistična kmetija z gostinsko dejavnostjo mora zagotoviti najmanj 30 odstotkov vrednosti lastnih surovin, 40 odstotkov jih lahko kupi pri okoliških kmetih in največ 30 odstotkov v trgovini. Opravljanje storitev je omejeno z obsegom 1.500 ur na leto. Kmetija z registrirano dopolnilno dejavnostjo predelave mleka lahko na dan predela do šeststo litrov mleka z lastne kmetije, a lahko trži le neposredno končnemu potrošniku; v primeru, da gre za odobreni obrat, ki ga potrdi veterinarska uprava, pa lahko dokupi polovico količine mleka iz lastne proizvodnje za predelavo in lahko trži več kot 25 odstotkov posrednikom.

Omejitve so tudi glede dohodka. Če kmetija z dopolnilno dejavnostjo na nižinskem območju z dohodkom na družinskega člana, starejšega od petnajst let, preseže 1,5 povprečne plače na zaposlenega v državi in kmetija na območju z omejenimi možnostmi tri povprečne plače, mora preiti v samostojno podjetništvo (s.p.). Za nižinske kmetije je letos meja 27.443 evrov na osebo, za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pa 54.887 evrov. Ta prag je postavljen zelo visoko in ga presežejo zelo redke kmetije.«

Ali vsi kmetje spoštujejo predpise, ki veljajo za dopolnilne dejavnosti?

»V kmetijski svetovalni službi seznanjamo kmete s predpisi, jih pozivamo k spoštovanju predpisov in jih tudi opozarjamo na primere dobre prakse. Vedno so tudi izjeme, ki ne delajo po črki zakona ali za dejavnost niso registrirani, a nadzor nad tem je v pristojnosti inšpekcije za kakovost živil. Najboljša »inšpekcija« pa so potrošniki sami, ki pridejo na kmetijo pogledat, kako in kje nastane določen izdelek.«

Naložbe v dopolnilne dejavnosti so povezane s precejšnjimi vlaganji. Se kmetije lahko potegujejo za denar tudi na razpisih?

»Na državni ravni sta dva razpisa - diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti in dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom. Po prvem razpisu je možno pridobiti za naložbo do 60 odstotkov nepovratnih sredstev in po drugem do 45 odstotkov. Marsikatera kmetija se za ta denar ne more potegovati, ker je vstopni prag previsok; nekatere, ki bi lahko kandidirale za denar, pa se za to ne odločajo, ker je treba za vsak poseg pridobiti gradbeno dovoljenje, še pet let ohraniti enak stalež živine in obseg kmetijskih zemljišč, voditi FADN knjigovodstvo … Na podlagi teh dveh razpisov je v zadnjih dveh letih pridobilo denar za naložbo le pet kmetij s škofjeloškega območja, za letos pa razpisa še nista bila objavljena. Kmetije raje kandidirajo za denarno pomoč na občinskih razpisih, kjer so zneski nižji, a tudi zahteve precej blažje.«

Marsikdaj slišimo, da je lažje narediti kot prodati. Velja to tudi za izdelke iz dopolnilnih dejavnosti?

»Povpraševanje po domači, lokalno pridelani hrani je vse večje. Za kmetije, še zlasti hribovske, je to velika perspektiva. S prodajo ni težav, če so izdelki kvalitetni in redno v ponudbi in če imajo prodajalci dober odnos do strank. Izdelke lahko prodajajo doma na kmetiji, na tržnicah in v domačih kotičkih, ki jih v svojih špecerijskih trgovinah uvaja škofjeloška zadruga.«