V krizi porast alkoholizma

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Kranj / sobota, 6. oktober 2012 / 06:00

Alkohol je tudi na Gorenjskem pomemben javno zdravstveni problem. Izkušnjo z alkoholom ima kar 94 odstotkov 15- in 16-letnikov, alkoholizem še zlasti v času krize narašča med starejšimi, do njega pa pogosto privede tudi izguba službe.

Kranj – Registrirana poraba čistega alkohola na odraslega prebivalca, starejšega od petnajst let, je v Sloveniji 10,5 litra na leto, kar nas uvršča na peto mesto med državami EU. Gorenjska ima sicer med vsemi slovenskimi regijami po raziskavi iz leta 2008 najmanjši, šestodstotni delež čezmernih pivcev, a je alkohol tudi v naši regiji pomemben javno zdravstveni problem, so ugotavljali na regijski konferenci, ki jo je v torek organiziral Zavod za zdravstveno varstvo Kranj (ZZV) v sodelovanju z ministrstvom za zdravje in kranjsko občino.

Namen konference, ki je potekala v avli Mestne občine Kranj, je bil javnosti predstaviti razširjenost in problematiko, vezano na tvegano in škodljivo rabo alkohola na Gorenjskem. Med najbolj ogrožene skupine spadajo mladi. Na Gorenjskem izkušnje z alkoholom nima le šest odstotkov 15- do 16-letnikov, delež mladih, ki to izkušnjo že imajo, se povečuje (bolj pri dekletih), dobra polovica jih je že popivala in bila opita, je opozorila Marjetka Hovnik Keršmanc z ZZV Kranj. Tudi Petra Zupan s Kluba študentov Kranj (KŠK) se je strinjala, da je alkohol med mladimi problem: »Pogosto opažamo mišljenje, da ni žurke brez alkohola in da je največji frajer tisti, ki je največ spil. A stanje se vseeno izboljšuje, kar je posledica nacionalnih programov in akcij.« Na KŠK izvajajo akcijo Tudi trezen se lahko zabavam, s katero mlade opozarjajo na nevarnost vožnje pod vplivom alkohola, predvsem pa je treba, tako Zupanova, mladim ponuditi dobro zabavo brez alkohola.

Na Centru za socialno delo Kranj (CSD) po besedah Mateje Prosen opažajo, da alkoholizem v času krize narašča med starejšimi od 65 let, do njega pa pogosto privede tudi izguba službe, veliko je prikritega alkoholizma med ženskami. »Porast alkoholizma bi upadel, če bi veliko več delali na preventivi,« je opozorila Prosenova in dodala, da bi bilo znova treba vzpostaviti nacionalni program, ki bi se te problematike loteval na lokalni in nacionalni ravni. Na CSD Kranj so letos obravnavali 46 primerov alkoholizma, zavedajo pa se, da to še zdaleč niso vsi, ki so potrebni obravnave. Zaradi alkoholu neposredno pripis­ljivih bolezni, poškodb in zastrupitev je bilo na Gorenjskem pred­lani 375 bolnišničnih zdrav­ljenj, 97 primerov bolniškega staleža in 69 smrti, v enajstih letih pa je alkohol skupaj vzel 581 življenj, je razložila Hovnik Keršmančeva z ZZV Kranj.

Vesna Kerstin Petrič z ministrstva za zdravje meni, da za zmanjševanje z alkoholom povezane problematike potrebujemo celovito alkoholno politiko. Gorenjska sicer nima skupne regijske alkoholne politike, a v regiji delujejo različni akterji (zdravstvo, policija, CSD, šole, občine, lokalne akcijske skupine, klubi zdravljenih alkoholikov …), vsi s ciljem zmanjševanja škode, ki jo povzroča alkohol. »Obstajajo različni programi in aktivnosti, je pa premalo povezovanja med akterji. Slednje predstavlja pomemben izziv za regijo,« so po konferenci ugotavljali organizatorji.