M Sora bo 2,5 milijona evrov visoko investicijo zaključila do konca leta. S tem bodo v Žireh odprte nove možnosti za nova delovna mesta. (Foto: Polona Mlakar Baldasin)

M Sora se seli do konca leta

Kljub težavam zaradi stečaja Kraškega zidarja bodo v žirovski M Sori ob koncu leta v nov objekt preselili stavbno okovje in podjetje Norica.

Žiri - V žirovski M Sori so pred približno ducatom let kupili podjetje Norica iz Radovljice. Podjetje, kjer izdelujejo kljuke za okna in vrata, samozapirala, avtomatska vrata, vodila za drsna vrata, dvižne motorje in krmilne sisteme in podobno, ima perspektivne programe in hkrati premalo prostora za razvoj. Zato je M Sora pred slabim letom v Žireh začela graditi novo stavbo.

»Zaradi težav z gradbincem imamo zamude pri gradnji, vendar upam, da bomo ujeli načrte in bi se lahko ob novem letu preselili,« pove direktor Aleš Dolenc. Groba gradbena dela so zaključena, trenutno gradbinci objekt opremljajo s strojnimi inštalacijami in vgrajujejo stavbno pohištvo. Investicija bo M Sora skupaj s skladiščno opremo stala 2,5 milijona evrov, z njo pa bodo pridobili skladišča in prostor za komercialo, v sedanjem objektu stavbnega okovja pa bo še sestavljalnica avtomatskih vrat in program protipožarnih sistemov.

Kljub prej opisanim težavam pri gradnji, ki vodstvu vzame veliko in preveč časa, so v prvih sedmih mesecih leta v M Sori povišali promet. »Tudi rezultat ni slabši kot lani, vendar se s poslovanjem okoli ničle ne moremo hvaliti,« pove direktor in še: »Imamo delo, prodajamo naše izdelke, vendar je cenovni pritisk tako dobaviteljev kot kupcev strahovit. Morda se bomo morali na to navaditi.«

Vse več oken prodajo v tujino, čeprav je tudi prodaja na domačem trgu pri zasebnikih zaenkrat še dobra. Tudi pri naročilih države in občin je po uvedbi obveze po zelenem javnem naročanju bolje, saj so prej javni investitorji vgrajevali le najcenejša plastična okna, od letos so v igri tudi kvalitetna lesena okna M Sore.

Po drugi strani se Aleš Dolenc ne more sprijazniti s stalnimi bitkami s plačili oziroma plačilno disciplino, stečaji in izterjavami: »Smo ob veliko denarja, odpisi so veliki, hkrati nam vse to jemlje voljo do dela. Po težavah in stečajih velikih gradbincev so sedaj v težavah tudi njihovi podizvajalci. Domine se podirajo.« Kljub težavam ostajajo likvidni, plače ne zamujajo, ne le, da v podjetju ne odpuščajo, število zaposlenih je letos nekoliko zraslo. M Sora ima prihodnost.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Mularija / sreda, 23. december 2015 / 13:35

Siva kučma na Gorenjskem glasu

Dedek Mraz je vsakega otroka razveselil z darilom in ga stisnil k sebi ob dolgo belo brado.

Objavljeno na isti dan


Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Poučujejo celo albanščino

Na Ljudski univerzi Jesenice so pričeli poučevati bolj "eksotične" jezike.

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Določili prireditvena mesta

Na Občini Jesenice so določili seznam osmih prireditvenih mest, na katerih bo po novem lažje organizirati javne prireditve. To so lokacije, kjer so se že doslej prireditve odvijale pogosteje: Trg...

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Nekaj prostorskih sprememb

Na zadnji se občinskega sveta so sprejeli nekaj sprememb in dopolnitev tekstualnega dela prostorsko ureditvenih pogojev. Z njimi so zagotovili prostorske možnosti za revitalizacijo območja Fiprom...

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Sejnina za pomoč Železnikom

Na predlog občinskega svetnika Borisa Smoleja so članice in člani jeseniškega občinskega sveta sklenili, da bodo sejnino nakazali za pomoč občanom Železnikov ob zadnji naravni katastrofi....

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Krajevne skupnosti brez pravnega statusa

Na predlog posvetovalnega kolegija župana, ki ga sestavljajo predsedniki devetih jeseniških krajevnih skupnosti, naj bi krajevnim skupnostim ukinili status pravnih oseb. Kot je ob tem povedala