Začel je kot čoperist na treking kolesu

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Prosti čas / / 06:00

Janez Debeljak je Smledničan ali, kakor pravijo, `taprav Smlejc`. Navdušen rekreativni kolesar, ki niza uspeh za uspehom tudi na tekmovanjih, je pred kratkim praznoval abrahama. Praznovanjem na to temo kar ni videti konca.

Glede na to, da se zadnji dve leti Janez Debeljak resno posveča rekreativnemu tekmovalnemu kolesarjenju, za druge hobije niti nima veliko časa. Rad gobari, včasih pa je bil aktiven tudi v vaškem kulturnem društvu. Zelo rad ima morje, s prijatelji pa so zagrizeni kampisti. »Najprej smo nekaj let šotorili, sedaj, ko smo že malo v letih, smo si nabavili manjše kamp prikolice.«

Za kolesarjenje so ga navdušili prijatelji iz Vodic, Objamci. »Prej sem rekreativno igral košarko pri KK Lipa iz Voklega, tako bolj za zabavo, zaradi druženja. Pred sedmimi leti pa so se začele težave s hrbtenico in sem bil tudi operiran. Tako sem košarko opustil, poskusil s tekom, potem pa so me Objamci pripravili do tega, da sem si 2007 kupil treking kolo. Baje sem se vozil z njim kot s 'čoperjem'. Nekaj časa smo se na ture odpravljali skupaj, kar na enkrat pa niso imeli več časa, imeli so veliko opravkov …« Glavni razlog pa je tičal drugje: Janez naj bi bil na kolesu enostavno prehiter. Pa se je priključil kranjskim Bam.bi-jevcem, kjer je s svojim treking 'prihodom' na prve rudne požel kar nekaj čudnih pogledov. »Glede na to, da nisem zaostajal, so me hitro vzeli za svojega in me nagovarjali, naj si le kupim 'specialko'. A sem tudi svojo prvo Franjo odpeljal s tem kolesom. Za nekoga, ki je komaj začel s kolesarjenjem in se nikoli niti ni kaj dosti zanimal za kolesarstvo, kaj šele da bi ga treniral, sem imel kar dober čas: 4 ure in 3 minute.«

Po prvi Franji si je nabavil dirkalno kolo in v letu prevozil 4700 kilometrov. Potem je ljubezen do kolesarjenja postajala vse resnejša. Franje ne izpusti nikoli, letos je bil v svoji kategoriji drugi, zadnja tri leta pa ima celo tekmovalno licenco, tako da nastopa tudi na dirkah slovenskega pokala. Lani je naredil okrog 12 tisoč kilometrov, tudi letos jih verjetno ne bo dosti manj.

Zaposlen je na hidrometeorološkem zavodu kot vzdrževalec opreme in naprav in veliko časa preživi na terenu. Tako mora kolesarjenje kombinirati tudi s tem. Žena Mira ga razume in podpira, včasih celo kolesari z njim – posebej na morju ali na kakšni regeneracijski vožnji. Pa tudi na tekmah ga rada spremlja: »Je najglasnejša navijačica. Pa ne samo moja, navija za vse.«

Pred kratkim je Janez praznoval abrahama. In ga do danes proslavil že dvakrat. Prvič na dan pred rojstnim dnem, ko so ga prijatelji in domači presenetili s 25-metrskim mlajem pred hišo in jumbo plakatom na križišču, za katerega pa so glavni 'krivci' Objamci. »Ko so se ukvarjali s plakatom, sem se slučajno peljali mimo … Me je skoraj kap. Seveda je sledila zabava, saj jih nisem mogel pustiti žejnih in lačnih.« Čez kakšen teden pa je pripravil praznovanje oziroma piknik v Voklem. Program je bil pester. Opraviti je moral kup nalog – vse, kar je kdajkoli počel, pa še kaj več. Napovedoval je vreme, gonil kolo v nasprotno smer, pekel palačinke na ogromnem žaru. Presenetili so ga tudi z darili, do solz pa sta ga pripravili pesmi – ena s strani hčere, druga pa Objamcev. Obiskal ga je Abraham, ga uradno sprejel med svoje člane, zabava pa je trajala do jutranjih ur.

Janez še doda: »Naslednja fešta bo pa ob podiranju mlaja. Petdeset dni mora stati, pol pa …«