V Bohinju bi naselja izločili iz parka

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Bohinj / torek, 2. oktober 2012 / 06:00

Bohinjski občinski svetniki so na zadnji seji soglašali s predlogom župana, da občina na državo naslovi pobudo za začetek postopkov za spremembo zakona o Triglavskem narodnem parku (TNP).

Bohinjska Bistrica - »Ob sprejetju zakona o TNP pred dvema letoma smo verjeli, da je to lahko priložnost za Bohinj. Stvari pa so se obrnile drugače, kot smo si predstavljali. V delu, kjer se zakon dotika življenja ljudi v parku, je neoperativen in lokalnemu prebivalstvu ne prinaša tistega, kar so pričakovali. Zato je ogromno negodovanja,« je razloge, da so oblikovali pobudo za začetek postopkov za spremembo zakona, utemeljil župan Franc Kramar. Obenem so občinski svetniki na predlog Antona Urha pozvali vlado, naj dosledno izvaja določila iz zakona o TNP v delu, ki se navezuje na lokalno prebivalstvo. Župan je še obljubil, da bodo pripravili javno tribuno, in če se bo izkazalo, da si ljudje želijo svojo voljo izraziti na referendumu, bodo to tudi storili.

Župan je med drugim opozoril na problem finančnih spodbud, ki jih predvideva zakon. Za projekte, ki jih lokalne skupnosti izvajajo v parku, bi morala država zagotoviti sredstva za sofinanciranje, in sicer v višini 80 odstotkov predračunske vrednosti projekta. »Občina Bohinj je že v proračunu za leti 2011 in 2012 predvidela ta sredstva, ampak jih nikoli nismo prejeli, saj jih država ni zagotovila v svojem proračunu,« je opozoril Kramar. Izpostavil je tudi problematiko smučišča Vogel, za katerega vlada sploh še ni sprejela sklepa o začetku priprave državnega prostorskega načrta, čeprav bi moral biti ta že dokončan.

Zato so predlagali, da se območje smučišča Vogel s predvidenimi širitvami in območje Bohinjskega jezera z obalo ter vasi Studor, Stara Fužina in Ukanc izločijo z območja TNP. S tem naj bi omogočili neoviran razvoj gospodarskih dejavnosti na območju nacionalnega parka. Kramar se je obregnil tudi ob selitev sedeža javnega zavoda TNP v Bohinj. »Res je selitev predvidena najkasneje v petih letih, vendar država oziroma zavod sploh še nista začela s postopki za selitev, pa se v javnosti že pojavljajo navedbe, da selitev ni racionalna. Zato je vprašanje, ali bo država sploh zagotovila potrebna sredstva,« je dejal Kramar.

Zakon je živa materija, je ob tem poudaril državni sekretar z ministrstva za kmetijstvo in okolje Branko Ravnik, ki se je udeležil seje. Zato se strinja, da je treba zakonodajo spreminjati, če se cilji iz zakona ne izvajajo ustrezno. Zavarovana območja, je dejal, so priložnost za trajnostni ekonomski razvoj, nastavki za to so tudi v zakonu. »Problem pa je njegovo izvajanje in zagotavljanje finančnih sredstev. 10. oktobra, ko bo odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in okolje obravnaval izvajanje zakona, bomo izpostavili tudi nujnost spremembe zakona, do česar se mora potem vlada opredeliti,« je dejal Ravnik in dodal, da naj bi se v kratkem s predstavniki občine srečala dva ministra, in sicer za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič ter za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav.