Delamo po zdravi kmečki pameti

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Gorenjska / petek, 28. september 2012 / 06:00

V občini Cerklje na Gorenjskem so v nedeljo, 23. septembra, praznovali že sedemnajsti občinski praznik. Ob tej priložnosti smo k pogovoru o aktualnih projektih povabili župana Franca Čebulja.

Občina Cerklje je ena redkih občin na Gorenjskem, ki ni zadolžena. Kako vam to uspeva in v čem ste drugačni od drugih?

»Od vsega začetka sem k vodenju občine in porabi občinskega denarja skupaj z vsemi zaposlenimi pristopil racionalno. Marsikaj, kar bi lahko porabili, smo v teh letih privarčevali, saj sem pogosto ocenil, da za kakšno investicijo v infrastrukturo še ni pravi čas. Vseskozi smo sledili tudi možnostim odkupov zemljišč in njihovi dobri prodaji – vse v namene razvoja naše občine. Pri kar nekaj takih poslih smo z malo sreče in veliko truda in dela iztržili najugodnejšo ceno. Vedno smo pazili tudi na to, da smo pri realizaciji projektov, če se je le dalo, prihranili kakšen tolar ali evro, kar nam je še kako koristilo pri drugih projektih. Moja filozofija je takšna, da investiram toliko, kolikor imam v žepu, in občino vseskozi vodim tako kot lastno gospodinjstvo. V času konjunkture v državi se mi je zdelo nesmiselno jemati kredite, če smo sredstva lahko dobili preko državnih in evropskih razpisov. Privarčevanih imamo trenutno dobre tri milijone evrov, ki pa jih bomo investirali v nov dom starostnikov. Skratka, delamo po zdravi kmečki pameti. Številni bralci, pa tudi župani, so prepričani, da nam v Cerkljah tako dobro gre na račun letališča in Krvavca. Poudarjam, da smo od RTC Krvavec lani na občinski račun prejeli le 4650 evrov, od letališča pa 101 tisoč evrov. Gre za davek za nadomestilo stavbnega zemljišča, vse druge davščine pa se stekajo v državni proračun. V ničemer torej nismo privilegirani, prej obratno; za ti dve območji moramo pripravljati prostorske akte in sodelovati pri razvojnih konceptih njihovih območij, kar je za občino velik strošek.«

V sosednjih občinah z zanimanjem spremljajo vaše načrte v zvezi s gradnjo doma starostnikov. Kako daleč je projekt?

»Gradnja doma starostnikov Taber se bo predvidoma začela še letos, objekt pa moramo glede na pridobljeno koncesijo odpreti v letu 2014. Trenutno smo v fazi javnega razpisa za pridobitev najkakovostnejšega in najugodnejšega izvajalca. Glede na investicijsko vrednost – naložba je ocenjena na devet milijonov evrov – smo objavili mednarodni razpis in za projekt se zanima tudi več tujih podjetij. Sam izbor bo zelo zahteven, še vedno pa potekajo tudi pogovori z bankami za ugodno posojilo, ki ga bo najel Zavod Taber, občina pa bo za to dala bančno jamstvo. Zdi se mi, da je glede na razmere v državi zdaj pravi čas za zadolževanje, saj s takimi projekti tudi rešujemo delovna mesta ter razvoj, kar je pa najpomembnejše – če smo gradili vrtce, je naša dolžnost, da poskrbimo tudi za najstarejše.«

Že nekaj let vodite projekt krvavškega vodovodnega sistema, h kateremu je sicer pristopilo pet občin. V zadnjem obdobju ste nad delom in odzivi državnih organov precej razočarani. Zakaj?

»Kar se podpore ministrstev in vlade občinam tiče, sem na splošno razočaran že nekaj let, vse bolj pa prav zaradi krvavškega sistema in tudi drugih projektov (največji krivci za nefleksibilen odziv ministrstev so birokrati, dolžnost vlade pa je, da to birokracijo 'pošlihta'). A zdaj, ko imamo na razpolago kohezijska sredstva in mora država odločati o financiranju projekta, se s tem denarjem po ministrstvih 'cinca', politizira, išče variante, kako ne omogočiti gradnje … Seveda to počenja birokracija, namesto da bi prav ministri dali končni odgovor da ali ne. Občine zdaj niti ne vemo, kako razporediti sredstva v občinskih proračunih in ali bomo morale projekt izpeljati brez pomoči države in EU. Na ministrstvih ni več ljudi, ki bi znali realno oceniti, da je krvavški sistem nujno potreben novogradnje, saj je 27 kilometrov cevi še vedno azbestnih, od tega je polovica tik pred razpadom. Gradbeno dovoljenje za gradnjo 34 kilometrov vodovoda imamo in vso potrebno dokumentacijo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje. Nekaj časa bom do početja odgovornih na ministrstvih še strpen. Poleg Cerkelj so v projekt vključene še občine Šenčur, Komenda, Vodice in Mestna občina Kranj. Upam, da ne bo potrebna širša politična ali družbena polemika o neinvestiranju kohezijskih sredstev v nujni novi krvavški sistem.«

V zadnjem obdobju v občini vse večji poudarek namenjate turizmu. V čem ste prepoznali nove priložnosti?

»Občina Cerklje je prišla v obdobje, ko je zaradi komunalne in družbene infrastrukture postala urejena in privlačna, zato je prišel čas, da v turizem začnemo vlagati več. Imamo številne naravne danosti, zgodovinsko in kulturno dediščino, gostinske ponudnike in posameznike, ki bi jih radi še bolj povezali. Želimo si, da glavni turizem v naših krajih ne bi bil le zimski, ampak tudi letni. V ta namen bomo ustanovili Zavod za turizem Cerklje, ki ga bo vodila dr. Andreja Eržen. Veliko spodbud za delo na tem področju smo dobili pred dnevi s prejemom srebrne plakete na mednarodnem tekmovanju v urejenosti krajev Entente Florale, ki je za nas lep uspeh, hkrati pa tudi dobra reklama za turiste.«

Slovesno praznovanje občinskega praznika ste pred dnevi pospremili z zanimivim razmišljanjem …

»Želel sem poudariti, da je v času, ko smo se Slovenci kot narod znašli v neki praznini, skrajni čas, da začnemo ločevati dobro od slabega – to bo rešitev za celotno državo, ne le za našo občino. Čas bi že bil, da začnemo poudarjati pomen slovenstva, pomen samostojne države Slovenije in samostojne občine. Prav zato v slovesnost ob občinskem prazniku nisem želel mešati politikantstva in negativizma, saj se sam del tega ne počutim. Kot slavnostnega govornika smo zato povabili enega od tvorcev slovenske samostojnosti – Zvoneta Režka, predsednika območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo. Naš praznik sem želel usmeriti na povsem drugačen nivo razmišljanja, da bi v občanih zbudil druge občutke in več samozavesti s pristopom pozitivnih predlogov za boljši jutri. Prav tega nam najbolj manjka. Z negativnim razmišljanjem in izjavami bomo padli v le še večjo poslovno in moralno krizo. V občini je bilo v preteklih letih ogromno narejenega na komunalni in družbeni infrastrukturi; vložili smo ogromno truda in denarja. Želim si, da bi občani to bolj opazili, cenili in spoštovali.«