Iz dveh fotografij so tri

V galeriji Kranjske hiše je na ogled razstava fotografij srbske avtorice Božane Marinček.

Jutranje lepotičenje, Oračev zapis, Opazovanje, Ples stekla … so naslovi nekaterih izmed fotografij, ki jih je tokrat v Kranjski hiši na ogled postavila Božana Marinček, mojstrica fotografije, ki jo poznavalci uvrščajo med deset najuspešnejših fotografov Srbije. Naslovi, ki govorijo, a hkrati ne povedo vsega. Vsaj vsega tistega ne, kar nam pripovedujejo oziroma nas h globljemu razmisleku spodbujajo njene fotografije. Njene slike so mnogi svetovi. Božana Marinček nima svoje najljubše teme fotografiranja, v svoj objektiv lovi različne teme in dogodke. »Ne, ni vedno zgodba tista, ki me pritegne k fotografiranju. Ko grem recimo ob lepem dnevu fotografirat kakšno zanimivo pročelje in spotoma kaj drugega pritegne mojo pozornosti, potem do mojega prvega cilja tistega dne sploh ne pridem. Pravijo, da nismo fotografi tisti, ki izbiramo, kaj bomo fotografirali, ampak so predmeti slikanja tisti, ki se postavijo pred nas. Oni izbirajo nas,« o iskanju fotografskih motivov razmišlja Marinčkova in dodaja: »Je pa res, da v vseh teh letih nisem fotografirala aktov in portretov. Hkrati pa tudi ne spremljam kakršne koli modnosti in tudi ne imitiram nikogar. Nekako se držim gesla ne ponavljati, iti naprej.«

Božana Marinček sicer fotografira že več kot štirideset let, a je razstavljati začela relativno pozno, šele leta 1998. Od takrat so bila njena dela predstavljena že v številnih državah, zanje pa je prejela tudi osemdeset nagrad in priznanj. Naj pri tem dodam, da Marinčkova prisega na star način fotografiranja, še vedno »dela na film«. Kot pravi, nima veliko posnetih filmov, je pa ponosna, da so posnetki, ki jih je v svoji karieri naredila, stali takrat in stojijo tudi danes.

Razstavo je naslovila Svetlopisi za ideje, saj jo posveča izumitelju fotografije na steklo Janezu Puharju (on je svoje fotografije imenoval svetlopisi) in obiskovalcem galerije, ki jim bo ogled razstave izziv za nove ideje. Božana se namreč predstavlja s sklopom osmih zgodb, v vsaki sta po dve fotografiji. »Kot pravi znani ameriški likovni kritik Jerry Saltz, dve umetniški deli, postavljeni skupaj, po svoji vsebini sicer ostajata nedotaknjeni, ko pa jih gledalec opazuje in primerja, se lahko v njegovi predstavi pojavi novo delo z novo idejo,« je povedala fotografinja. Zato njene fotografske pare pravzaprav lahko razumemo z enačbo: ena plus ena je tri.

Neke vrste pozitivna vsota je tudi tokratna razstava sama, saj gre za dolgoletno sodelovanje med Marinčkovo, drugimi srbskimi fotografi in člani kranjskega FD Janez Puhar. Slednji so srbski kolegici tako pripravili topel sprejem, fotograf Niko Sladič z njenim portretom na velikem platnu, Lado Kraljič, ki je tudi najbolj zaslužen za pripravo in organizacijo tokratne razstave pa s faksimilom Prešernove Zdravljice. Tiste cenzurirane. Tokratna razstava ni prečrtana, nasprotno, spodbuja k odprtemu razmišljanju.