Glej na cesto

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Gorenjska / sreda, 30. junij 2021 / 22:44

Tako bi najraje vsakič iz avtomobila zavpila kolesarju pred seboj, če ocenim, da ni dovolj vidnega polja, da bi ga prehitela na mah, pa mi ta vztrajno maha z levico, češ pojdi že naprej, mimogrede pa mu držanje balance samo z desnico predstavlja resen problem.

Naj bom jasna: nič nimam proti kolesarjem, ne cestnim ne gorskim. Ravno tako vem, da kolikor je kolesarjev ali pa motoristov in tudi voznikov, če hočete, toliko je različnih obnašanj in voženj. Eni sicer radi pozabijo, da niso sami na cesti in jim je kultura obnašanja v takih situacijah pač tuja. Smola je le v tem, da je na cesti posledica kakršnekoli sebičnosti, slabe »prakse«, če temu lahko tako rečemo, lahko tudi nesreča, celo smrtna.

Res je tudi, da sem člane kolesarskega društva BAM.Bi na njihovih kolesarskih turah po Dalmaciji spremljala sicer z beležko in fotoaparatom v roki, iz zavetja sprednjih sedežev spremljevalnega vozila. A dovolj dolgo, da prepoznam rekreativnega navdušenca začetnika in ločim tistega, ki se zna voziti v skupini, od tistega, ki misli, da vse zna. Vem na primer, da pri spustih cestni kolesarji lahko dosegajo hitrost 75 kilometrov na uro. Samo z opazovanjem sem se naučila ogromno in med drugim tudi to, da v ovinek ne bom nikoli prehitevala kolesarja, pa čeprav bi imela občutek, da sva na cesti sama samcata. Tako da na razna mahanja in grimase, ki se največkrat pojavijo ravno pred ovinkom in ko že rahlo utrujen kolesar poganja pedale navkreber, ne odreagiram več.

Še enkrat poudarjam: ne kritiziram kolesarjev, ker dobro vemo, da niso edini udeleženci v cestnem prometu in tudi ceste jim niso ravno naklonjene, bolj gre za posamezne primere – za ljudi, ki precenijo svoje sposobnosti in se pri tridesetih stopinjah Celzija sredi belega dne s premalo vode v bidonu odpravijo s kolesom recimo iz Ljubljane do Bleda. Ali pa rekreativne navdušence, ki komaj čakajo konec tedna in se odločijo za kakšno kolesarsko »romarsko pot«, kot je recimo na Gorenjskem kultna cesta, ki pelje do Jezerskega skozi dolino Kokre. Ta za nameček privlači še motoriste, slovenske in avstrijske. Da sta pa sobota ali nedelja sončni, se bo našlo tudi kup obiskovalcev Jezerskega, ki se pripeljejo z avtomobili. »'Pleha' je na cesti čisto preveč,« pravijo domačini, ki jih sicer precej bolj moti hrup motorjev kot pa kolesarji.

Sploh se je kolesarska sezona v zadnjih letih, kar so zime mile, razpotegnila praktično čez celo leto. Cestna kolesa njihovi lastniki oziroma kolesarski navdušenci v času ne ravno prijaznih vremenskih razmer in temperatur, ki trajajo nekje od pozne jeseni in do mogoče sredine pomladi, pač zamenjajo za gorska ali treking.