Pridelano doma

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / / 06:00

Gorenjski kmetje so se po ideje energetske in prehranske samooskrbe odpeljali v Savinjsko dolino.

V sodelovanju s kranjskim in ljubljanskim zavodom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije ter njihovimi izpostavami v Kranju, Medvodah in Škofji Loki ter pod strokovnim vodstvom terenske kmetijske svetovalke Maje Klemen Cokan je Društvo Sorško polje pred kratkim organiziralo ogled dobrih praks za gorenjske kmetovalce. »Na Energetiki Vransko nas je sprejel župan občine Vransko Franc Sušnik in nas seznanil s sistemom integracije sprejemnikov sončne energije in daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v Sloveniji, ki je eden od dvajsetih primerov dobre prakse Slovenija znižuje CO2, saj na leto za približno dvesto ton zmanjša izpuste občinskega CO2. Od 850 gospodinjstev občine Vransko je na Energetiko Vransko priključenih 330, večina drugih pa ima lastno ogrevanje na lesno biomaso. S tem so v občini zelo pocenili ogrevanje za potrošnika, izkoristili lokalne vire in zmanjšali odvisnost prebivalcev od drugih virov energije. V letu 2011 so dogradili še solarni sistem, ki v poletnih mesecih pokriva večino potreb po topli vodi. Primer dokazuje, da prebivalci skupaj orjejo ledino, če se jim nakaže smer,« je povedal Matjaž Jerala, predsednik Društva Sorško polje, približajmo se naravi.

Na biodinamični kmetiji Zahojnik v Brodeh jih je gostila trigeneracijska družina, ki že deset let kmetuje ekološko. V večji meri prodajajo po sistemu partnerskega kmetijstva, letos so preko sistema »wwoof« gostili enajst oseb iz Kanade, Nove Zelandije, Francije in Velike Britanije, ki so na njihovi kmetiji pomagali pri kmečkih opravilih, za povračilo pa so imeli zastonj prenočišče, hrano in pridobivanje izkušenj. Na kmetiji gojijo veliko različnih vrst poljščin in vrtnin, letošnja posebnost je proso z dodano vrednostjo: požeto se suši v snopih, saj naj bi imelo seme, ki se posuši v posteljici ali stroku, višjo kakovost. »Na kmetiji posebno pozornost posvečajo pridelavi lastnih avtohtonih tradicionalnih semen, s katerimi postajajo neodvisni od nepredvidljivega trga,« je poudaril Jerala.

Ogledali so si tudi proizvodnjo v Mlekarni Celeia, kjer se potrošniku približujejo s certifikatom »brez GSO«, kar pomeni izdelke brez gensko spremenjenih organizmov. Strokovni del ogleda so zaključili v Vrtnarstvu Botanika v Drešinji vasi, kjer so se ekološkemu kmetijstvu približali pred dvema letoma in že letos načrtujejo prodajo 70 tisoč ekoloških sadik. Kot zanimivost: imajo samo ponudbo lončkov iz naravnih, razgradljivih materialov. Kmetje so spoznali tudi ekipo Eko civilne iniciative EkoCI. Ti v Spodnji Savinjski dolini delajo opazne korake na poti trajnostnega razvoja z gibanjem za samooskrbo s hrano, zelišči in energijo, sajenjem, izmenjavo in hranjenjem avtohtonih domačih ekoloških semen, pozitivnimi točkami štafete semen,ter projektom Oskrbimo Slovenijo.