Ocvirki. Zakaj pa ne?

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Zanimivosti / torek, 4. marec 2014 / 14:28

Znana prehranska strokovnjakinja Marija Merljak je predavala na temo Ravnovesje na krožniku in v telesu. »Bolj ko na krožniku zmešamo različno hrano, bolj smo v ravnovesju,« je prepričana. Za ločevalno dieto pa je dejala, da je dokazano nevarna dieta za zdravje.

Marija Merljak, univerzitetna diplomirana živilska tehnologinja, je v soboto predavala v Kulturnem domu na Kokrici pri Kranju na povabilo Turističnega društva Kokrica. »Vam povem modro misel? Zaupajte naravi. Zdaj se je zelje in ne po prehranski piramidi paradižnikov lepe rdeče barve. Na krožnik dajte vse, kar narava da v tistem letnem času. Slogana »Ravnovesje na krožniku in v telesu« sem se domislila ob pisanju članka na temo preprečevanja demence. Pomembno je, da na krožniku ni ničesar preveč, ničesar premalo, da je hrana lokalna in sezonska. Modra misel prihaja iz preprostosti in nikar ne hujšajte s priporočili ločevalne diete. To je dokazano nevarna dieta za zdravje,« je opozorila Marija Merljak in poudarila: »Narava nič ne ločuje. Fižol vsebuje tako beljakovine kot ogljikove hidrate.«

Marija Merljak izhaja iz kmečke družine s Cola blizu Ajdovščine. Že kot otrok je videla, kako so bili ljudje povezani s hrano, in že kot otroku se ji je zasidralo mišljenje, da je hrana veliko več kot to, da ješ samo zato, da si sit. »Prvo, kar mora biti v ravnovesju, je količina beljakovin. Beljakovine so naši gradniki, so »opeka na hiši«. Na deciliter krvi potrebujemo osem gramov beljakovin, zato da smo stabilni v odnosih do ljudi, da se naše celice obnavljajo. Beljakovine, ki se razgradijo v našem telesu, so pomembne za tvorbo encimov, hormonov, imunskega sistema …

S tem, ko pojeste jajce na dan, je izkoristek beljakovin 100-odstoten. Saj imamo v Sloveniji še »prave« kokoši, samo poiščite jih. Nihče danes več ne govori, da jajce škodi, ker z njim tvegate holesterol, ste opazili? Seveda če bomo zraven jajca pojedli vsaj še en list solate. Priporočam tudi dve rezinici pršuta za dolgo življenje; trideset odstotkov več beljakovin ima pršut, sušen na zraku, kot pa fino puranje meso. No, saj s tem ne pravim, da puranje meso ni dobro (smeh); kombinirajte različne vrste mesa med sabo. Še jeste za zajtrk belo kavo iz ječmena in zraven kos črnega kruha? S to kombinacijo vnesete v telo rastlinske in živalske beljakovine,« je ponazorila Merljakova. Spomnila se je tudi, kako je njena mama mineštri dodala še nekaj ocvirkov: »Mama je vedno kombinirala nekaj rastlinskega, nekaj živalskega. Prava svinjska mast celo manj vpliva na ožilje, če ješ še nekaj zraven, kot pa sardine.« Premalo vnosa beljakovin v telo vpliva na to, da je obraz videti uvel, da je mišična masa prešibka in zato boli hrbtenica, da so lasje slabi in tanki …

Zdravilno zelje

»Zelje, naj bo sveže ali kislo, samo jejte ga. Deluje protibakterijsko, protivnetno, celo proti raku dojke, raku na črevesju, na materničnem vratu, prostati. Zelje ima toliko pozitivnih učinkovin, da bi ga v lekarni lahko izdajali kot zdravilo.

Kot primer: pojeste zelje, krompir, buče in korenje v juhi, vse to vsebuje vse tisto, ki preprečuje nastajanje preveč želodčne kisline in tudi pomaga zdraviti rano na želodcu. Jejte tudi repo, kolerabo, brstični ohrovt in listni ohrovt ter hren. Hren vsebuje veliko vitamina C, ribajte ga brez očal, to deluje proti alergijam. Vitamin C je komandant procesov v našem telesu. Največ vitamina C najdete sicer v črnem ribezu, tudi v listih peteršilja, rdeče in zelene paprike. Ko sem ravno pri vitaminih, tudi vitamina A nam izredno primanjkuje. Pomanjkanje povzroča alergije, težave z očmi, želodcem, neplodnostjo. Najdete ga v surovem rumenjaku, domačem maslu, pa tudi v špehu … Maslo ima naraven vitamin A. Zaradi uživanja masla prav tako ne boste dobili povišanega holesterola, tudi zaradi polnomastnega mleka ne, saj se maščoba v mlečnih izdelkih drugače presnavlja kot pa maščoba iz slanine,« je zatrdila predavateljica.

Ravnovesje cinka je ravno tako pomembno, cink se nahaja v sezamu, bučnih semenih, svinjskih jetrih, ki imajo tudi veliko železa, sončničnem semenu, ovčetini. »Ovčji sir je dragulj med siri,« je prepričana Merljakova in dodaja: »Če hočemo, da se bo cink izkoristil, ga moramo povezati z drugimi jedmi.«

Kar štirideset odstotkov E vitamina potrebujejo naši možgani. »Ko pravijo, da ima nekdo skisane možgane … ja, res jih ima (smeh),« še ponazori. E vitamin izboljšuje pomnjenje.

Ravnovesje maščob

»In že smo pri ravnovesju maščob. Enkrat je modno konopljino olje, drugič arganovo, tretjič laneno … Cela zmešnjava je nastala, katero olje vsebuje Omega 3, Omega 6 ali Omega 9 nenasičene maščobne kisline. Če primerjamo olja med seboj, nobeno med nami znano olje ne vsebuje pravega razmerja med Omega 3, 6, 9. Omega 9 imajo pretežno oljčno, arašidovo, lešnikovo, sezamovo olje, Omega 3 vsebujejo pretežno laneno, bučno in orehovo olje, ostala olja pa večinoma Omega 6. Ena izmed dobrih kombinacij bi lahko bila kombinacija domačega lešnikovega olja, orehovega in olja grozdnih pečk. Izvedela sem, da na Koroškem pridelujejo totrovo oziroma ri­čkovo olje, ki naj bi vsebovalo Omega 3, 6, in 9 nenasičene maščobne kisline. Torej zdravilno olje, ki ga na Koroškem prodajajo že v lekarnah. Kako to, da tega Slovenci nismo vedeli že prej?«

Marija Merljak je povedala še veliko zanimivega in koristnega v dvorani Kulturnega doma na Kokrici – od uživanja in zadostnih količin vitamina B1, B2 do vitamina B 12. Je soavtorica knjig Zdravje je naša odločitev, Zdrava prehrana je prava odločitev in Za zdravo življenje. V petek dopoldne je v oddaji Dobro jutro na TV Slovenija v njenem stalnem kotičku govorila o tem, na kateri maščobi naj cvremo pustne krofe. Na svinjski masti, je veselo povedala, že v soboto pa je po predavanju v Kulturnem domu na Kokrici »s srcem« pojedla flancat, ki so ga ocvrle gospodinje iz TD Kokrica. Marija Merljak bo na Gorenjskem ponovno 26. marca na povabilo Društva za razvoj podeželja Resje ob 17. uri v Šolskem centru v Škofji Loki.