(Pre)malo ekoloških kmetij

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 17. september 2012 / 06:00

Na Gorenjskem je 193 ekoloških kmetij. V Združenju za ekološko kmetovanje Gorenjske si želijo več podpore občin, saj bodo le tako lahko vzpostavili mrežo lokalne oskrbe z ekološkimi pridelki.

Cerklje - Ekološko kmetijstvo na Gorenjskem ni v razcvetu, tudi ne pogoji, s katerimi se kmetovalci srečujejo na ravni države. Ti namreč niso dovolj spodbudni, so si enotni ekološki kmetovalci, člani upravnega odbora Združenja za ekološko kmetovanje Gorenjske, ki so se nedavno zbrali na Planšariji Viženčar na Krvavcu in se posvetili problematiki ekološkega kmetijstva na Gorenjskem.

»Vse skupaj se pri nas odvija prepočasi, stojimo na mestu, prehiteli so nas na primer že Hrvati, ki so precej za nami začeli z ekološkim kmetovanjem. Povpraševanja kupcev je sicer dovolj, a podpore s strani države ni. Preveč je administracije, ni rednih odjemalcev, strokovne službe si niso enotne …,« je le nekaj težav opisala Marija Grilc, ki ekološko kmetijo Viženčar na Ambrožu pod Krvavcem skupaj z možem vodi že skoraj deset let. Njihova kmetija je ena od devetih ekoloških kmetij v občini Cerklje in ena od 193 na Gorenjskem, je razvidno iz analize stanja ekoloških kmetij po občinah Gorenjske, ki jo je pripravil strokovni tajnik Združenje za ekološko kmetovanje Gorenjske Franc Šolar. Podatki kažejo, da je največ (po 31) ekoloških kmetij v občinah Bohinj in Železniki, osemnajst jih imajo v Radovljici, sedemnajst v Kranjski Gori, štirinajst v občinah Tržič in Gorenja vas-Poljane, po devet na Bledu, v Cerkljah in Kranju, osem na Jesenicah, sedem v Preddvoru in Žireh, šest na Jezerskem, po štiri v Škofji Loki in Gorjah ter dve v Žirovnici in Šenčurju. »Skupna površina te kmetijske zemlje je dobrih 1979 hektarov, torej je povprečna ekološka kmetija na Gorenjskem velika 10,25 hektara. Le dvanajst kmetij redi več kot dvajset glav živine, šest pa jih živali nima.

Večinoma gre za manjše hribovske kmetije, saj je le 23 kmetij večjih kot hektar,« je le nekaj podatkov, ki jih je predstavil Šolar in bodo združenju v pomoč pri reševanju področja lokalne samooskrbe. »Analizo moramo dopolniti še s poimenskimi podatki lastnikov in oceno perspektivnosti posameznih kmetij, saj moramo občinam - če želimo njihovo pomoč - znati jasno povedati, s kakšnimi sposobnostmi razpolagamo. Skrajni čas je, da spodbudimo lokalne skupnosti k odločitvi, ali podpirajo ekološko kmetijstvo ali ne. Po sedanji poti, ko vsak vozi v svojo smer, ne bomo prišli daleč,« je odločen predsednik združenja Štefan Dežman, ki dodaja, da bi le s takim sodelovanjem v prihodnjih dveh letih lahko dosegli raven, ko bi bili sposobni vsaj polovico hrane pridelati doma.

Stanje ekoloških kmetij spremljajo tudi v Kmetijsko svetovalni službi Kranj, kjer beležijo porast zanimanja predvsem mladih kmetov, ki si želijo kmetovati ekološko. »Od približno 4000 gorenjskih kmetij je ekoloških trenutno le 4,9 odstotka, po državnem akcijskem načrtu iz leta 2003 naj bi jih bilo do leta 2015 petnajst odstotkov. Tega cilja verjetno ne bomo dosegli, saj se srečujemo z določenimi ovirami: kmetijska zemljišča so razdrobljena ali pa jih primanjkuje, tla na Gorenjskem na splošno niso najboljša, ekološko kmetovanje zahteva več zemljišč za pridelavo različnih vrtnin in več delovne sile, rešiti moramo tudi odpornost sort na klimatske spremembe, saj smo največ škode v suši zabeležili prav na ekoloških kmetijah … A možnosti so!« je na srečanju povedala Marija Kalan in dodala, da bodo zato v Kmetijsko svetovalni službi Kranj v zimskem času pripravili več strokovnih predavanj, za vse, ki se želijo usmeriti v ekološko kmetijstvo.