Življenje za slovensko kulturo

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / petek, 14. september 2012 / 06:00

»Ne samo v času obeh vojn, tudi in predvsem po drugi svetovni vojni Slovencem v Borovljah dolgo ni uspelo ujeti koraka s časom in v kulturi najti prepoznavnega znaka za uveljavljanje slovenskega jezika in prisotnosti Slovencev v javnosti. Vendar so sedemdeseta in osemdeseta leta preteklega stoletja prinesla nekaj svežine, nova upanja in optimizem. Renesansa kulturnega dela je črpala svojo moč iz tedanjih samozavestnih nastopov slovenske mladine za uveljavitev pravic koroških Slovencev. V Borovljah je našla plodna tla pri posameznih kulturnih delavcih, predvsem pa pri Verdelovih, ki od tedaj vestno skrbijo za redno kulturno dejavnost v okviru slovenskega prosvetnega društva,« je o vzponu slovenske samozavesti v Borovljah leta 2005 zapisal poslovodja Slovenske prosvetne zveze dr. Janko Malle.

Verdelova družina ima za korak slovenske kulture v Borovljah iz anonimnosti (prvi društvi sta bili ustanovljeni leta 1870 in 1905 – op. J. K.) v javnost največ zaslug. Posebej oče Melhijor, ki je leta 1981 prevzel vodenje Slovenskega prosvetnega društva. Pred tem je bil šest let podpredsednik. Takrat je v društvu deloval samo ansambel Drava, ki ga je ustanovil in vodil njegov sin Roman. Kasneje so začeli prepevati pevski zbori in delovati igralske skupine, ustanovljen pa je bil tudi oddelek Slovenske glasbene šole. Z nakupom in ureditvijo kulturnega doma Pri Cingelcu na Trati si je društvo zagotovilo primerne pogoje za delovanje. Člani kulturnega društva so vsa leta dejavni tudi na drugih področjih. Boroveljski Slovenci so ustanovili Volilno skupnost, ki samostojno kandidira na občinskih volitvah in ima v sedanjem boroveljskem občinskem svetu dva mandata. Enega zaseda Melhijor Verdel. Njegovo ime pa je tudi med pobudniki za ustanovitev dvojezičnega otroškega vrtca, v katerem je sedaj že nad 50 otrok, lahko pa bi jih bilo še več, vendar ima vrtec premalo prostora.

Melhijorja Verdela, ki je vodenje društva po 25 letih prepustil sinu Romanu, znanemu glasbeniku in pevovodji, lahko upravičeno postavimo med tiste koroške Slovence, ki so dajejo svojemu narodu, njegovi kulturi in jeziku največ, kar premorejo.