Odprli gorenjski del Jakobove poti

V sredo je nadškof Anton Stres blagoslovil in skupaj z ministrico Ljudmilo Novak odprl gorenjski del Jakobove poti, ki vodi od Ljubljane do Višarij, od tam pa do španske Kompostele.

Bled - »Romar na poti vztraja in premišljuje. Na cilj pride drugačen človek,« je ob sveti maši v cerkvi sv. Jakoba v Ribnem med drugim dejal nadškof Stres in dodal, da romarske poti po eni strani med seboj povezujejo ljudi in kulture. »Po drugi strani pa so pričevalke skupnih vrednot še iz časov, ko je bila vse Evropa eno samo krščansko ljudstvo.«

S prepoznavno Jakobovo školjko označena romarska pot po zgornji Gorenjski vodi prek Podbrezij in Ljubnega na Brezje, v Mošnje in po trasi Gozdne učne poti v Radovljico. V srednjeveškem jedru Radovljice se pot spusti k reki Savi in se ob njej vije v Bodešče ter preko Ribnega in Bleda v dolino Radovno in Mojstrano, kjer se razcepi na dva dela: eden vodi prek Višarij v Italijo in drugi prek Korenskega sedla naprej po Dravski dolini.

Špansko mesto Santiago de Compostela privablja romarje z vsega sveta. Danes je najbolj poznana romarska pot do tja t. i. Francoska pot, ki pohodnike vodi s francoske strani Pirinejev preko severne Španije in je dolga skoraj 800 kilometrov. Čeprav danes večina romarjev pot začne v Pirinejih, so nekdaj poti vodile preko cele Evrope, v Pirinejih pa so se združile. Ob naraščanju zanimanja za romanje v Kompostelo postajajo te vse bolj zanimive za pohodnike, tudi za slovenske. Tako je bilo leta 2001 pri nas ustanovljeno Društvo prijateljev poti sv. Jakoba, ki si prizadeva oživiti tradicijo romanj Slovencev v Kompostelo in hkrati oživiti romarske poti, ki so tja vodile preko Slovenije.