Vsi za spremembe na trgu dela

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 7. september 2012 / 06:00

Podrobnosti o načrtovani reformi delovnopravne zakonodaje bodo znane danes, ko bodo za pogajalsko mizo sedli socialni partnerji. Je dogovor možen?

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve z Andrejem Vizjakom na čelu in sindikati se bodo danes sestali na temo reforme trga dela. Bistvena novost delovne zakonodaje je enotna pogodba za nedoločen čas, ki predvideva tri obdobja zaposlitve: poskusno in prilagoditveno ter po dveh letih obdobje stabilnosti. Spremembe so tudi na področju poenostavljenega odpuščanja in zaposlovanja, uveljavljen bo odpravninski sklad, enotna obdavčitev vseh vrst dela (uvedba podobne ureditve, kot je bil zakon o malem delu), ukinili naj bi plačan odmor za malico in znižali ali ukinili dodatek na minulo delo.

»Pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas se dobro slišijo, vendar je predlagana zakonodaja preveč fleksibilna,« je prepričana Romana Oman, sekretarka območne organizacije ZSSS Gorenjska: »Če so delodajalci v zadnjih letih izkoriščali možnost zaposlovanja za določen čas, bodo po novem izkoriščali petmesečna poskusna obdobja. Hkrati predlagatelji vračajo malo delo. Ta brezposelnim res omogoča določeno število ur dela na mesec, vendar izkušnje iz Avstrije in Nemčije kažejo, da je to tudi vse, kar lahko enkrat brezposelni, vedno brezposelni, dobi.«

Novo malo delo?

Meni, da je že sedanja delovna zakonodaja dovolj fleksibilna, tarnanje delodajalcev nad visokimi odpravninami neprimerno, enako dolgi odpovedni roki: »Med mladimi, ki skoraj nimajo pogodbe za nedoločen čas, ni odpovednih rokov in odpravnin. Delodajalec lahko že danes odpusti kogarkoli.« Strinja se s spremembami obstoječe zakonodaje, ki nalaga vse preveč birokracije.

»Študenti smo že ob kampanji uvedbe zakona o malem delu reagirali burno in tehtno. Nasprotovali smo enačenju študentskega dela z začasnimi oblikami dela in se zavzeli tudi za povečanje socialne varnosti delojemalcev in učinkovitejši nadzor nad zlorabami teh oblik dela,« o predlogu pravi predsednik Študentske organizacije Slovenije Mitja Urbanc. Nadaljuje, da je pomanjkljivosti sedanje zakonodaje precej, najbolj očitno je pomanjkanje zadostne zaščite in nadzora.

»Opažamo zlorabe določenih oblik dela, kot so pogodbe za določen čas, avtorskih in podjemnih pogodb, statusa samostojnega podjetnika. Kako zagotoviti preusmeritev s teh oblik dela na bolj varne, ki bodo tudi mladim omogočile samostojnost in načrtovanje prihodnosti? Pri novi zakonodaji potrebujemo ravnotežje med varnostjo in fleksibilnostjo zaposlovanja,« pove predsednik.

Ne odpuščamo dobrih

V Gospodarski zbornici Slovenije, vodi jo Samo Hribar Milič, so zaskrbljeni, ker reforma ne daje zagotovila po večji prožnosti trga dela, zmanjšanju stroškov dela in zmanjševanju administrativnih bremen. Po oceni predsedstva GZS predlogi v izhodiščih ne prinašajo želenih sprememb in ekonomskih učinkov, strinjajo pa se, da je treba reformo izpeljati čim prej.

Združenje delodajalcev Slovenije je ob pripravi nove delovne zakonodaje podalo tako pripombe kot predloge. Med drugimi se ne strinjajo z ukinitvijo pogodb o zaposlitvi za določen čas, nasprotujejo odpravninskemu skladu, strinjajo se, da se odmor med delovnim časom ne všteva v delovni čas in podobno. Združenje predlaga še obveznost sprejetja ponujene zaposlitve pri drugem delodajalcu, skrajšanje odpovednega roka na trideset dni, razširiti razlog odpovedi na neizpolnjevanje zdravstvenih kriterijev za opravljanje dela, zagotoviti možnost zaposlitve delavca, ki ne izpolnjuje formalnih pogojev …

»Spremembe so nujne,« je prepričan obrtnik Milan Hafner, tudi predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Škofja Loka: »Sam nimam veliko zaposlenih in tudi težav ne, cilj nove zakonodaje pa je, da lahko delodajalec brez velikih stroškov odpusti odvečnega ali slabega delavca. Strah pred nevestnim odpuščanjem je odveč, saj še nihče ni odpustil dobrega delavca, razen podjetja v težavah.« Je bolje, da potone vse podjetje ali nekaj zaposlenih odide drugam, se sprašuje Hafner, ki zagovarja fleksibilnejši trg dela. O bolj izpostavljeni novosti, neplačanem odmoru za malico, Hafner pravi: »Proti plačani malici nimam nič, odmor za malico pa se ne bi smel šteti v delovni čas, saj se takrat ne dela.« Sam ima štiri zaposlene, vse za nedoločen čas, težav na delovnopravnem področju ne pozna.

Ključen je dialog

Dragica Ribnikar, direktorica Območne službe Kranj Zavoda RS za zaposlovanje, pravi, da predlagana vladna izhodišča za ukrepe na področju delovne zakonodaje predstavljajo dobro podlago za dialog med socialnimi partnerji pri opredelitvi ključnih rešitev: »Ne želim pa vnaprej komentirati predlaganih izhodišč, treba je počakati na konkretne dogovore.«

Konec avgusta je bilo na Gorenjskem registriranih 7.443 brezposelnih ali skoraj enako kot pred letom in 7,9 odstotka manj kot ob koncu preteklega leta. Med brezposelnimi je največ pomožnih delavcev, delavcev brez poklica, šivilj, prodajalcev, mizarjev, avtomehanikov, gimnazijskih maturantov in ekonomskih tehnikov. Zaposlitev najlažje dobijo osebe z dokončano poklicno in strokovno izobrazbo z več področij: strojništva, gradbeništva, elektrotehnike, kovinske industrije, računalništva, gostinstva in turizma, prometa in zdravstva.

Sindikalistka Romana Oman poudarja tudi spoštovanje zakonov: »Imamo hudo plačilno nedisciplino. Uveljavlja se prepričanje, da redni plačniki niso pri zdravi pameti. Ta miselnost ropa delavce za neplačane prispevke, nihče pa se ne zgane.« Z zakonom bi morali urediti tudi vse slabši materialni položaj delavcev – polovica zaposlenih živi od minimalne plače, odprava plačanega odmora za malico pa je le izgovor za nižanje plač.