Nisem evforičen, še vedno sem trdno na tleh

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Šport / nedelja, 28. oktober 2012 / 06:00

"Poskušal bom ostati ista oseba, enako trenirati in še izboljšati svojo igro," je tenisač Grega Žemlja po zgodovinskem uspehu na Dunaju ohranil mirno kri.

Šestindvajsetletni Žirovničan Grega Žemlja je prejšnji teden premikal mejnike slovenskega moškega tenisa. Na Dunaju je kot prvi slovenski tenisač nastopil v finalu ATP turnirja, kar je kljub porazu proti osmemu igralcu sveta, Argentincu Juanu Martinu del Potru (7:5, 6:3), zadostovalo, da se je na svetovni lestvici povzpel na 50. mesto. S tem je postavil še drugi mejnik, saj se je pred njim najviše na ATP lestvici z 68. mestom avgusta letos zavihtel Blaž Kavčič. Zgodovinskega uspeha so se zelo razveselili tudi Žemljevi sovaščani, ki so mu zato v ponedeljek na Selu pri Žirovnici pripravili prisrčen sprejem. Prvi doslej, a si obetajo, da jih bo še mnogo. Pod taktirko njegovega bratranca Boštjana Noča, sicer predsednika Čebelarske zveze Slovenije, je iz dobre stotnije grl, kar je predstavljalo približno četrtino Seljanov, najprej odmevalo »Grega, Grega!«, sledili so govori, čestitke, pohvale in zahvale, ker je ime Kašarjev ponesel daleč v svet. Župan Leopold Pogačar je celo razmišljal, da bi poleg aleje slavnih mož postavili še alejo slavnih športnikov (iz Žirovnice namreč prihajajo hokejski dvojec Rodman, prav tako bratska veslaška naveza Pirih in mladi nadarjeni veslač Jernej Markovec).

Žemljo je ves direndaj kar nekoliko presenetil: »Ko sem poslušal vse govorce na sprejemu, sem se začel spraševati, ali sem res toliko dosegel, ali je bilo to res tako dobro. Očitno bo že držalo. Neverjetno je bilo tole doživeti.« Za številna odrekanja in potrpljenje se je zahvalil svoji družini in ostalim zaslužnim za njegov uspeh. Med slednjimi je izpostavil predvsem dva: »Trener Žiga Janškovec je vedno verjel vame, tudi ko so prišli najbolj črni dnevi. On je najbolj zaslužen za mojo trenutno igro. Zahvalil bi se tudi Andreju Polencu, predsedniku teniškega kluba Triglav Kranj, ki mi je omogočil vse pogoje za trening od mojega šestnajstega leta naprej.« Preden se je prepustil številnim stiskom rok, si je utrgal še trenutek za spodnji pogovor.

Vaš uspeh na Dunaju so mediji razglasili za sanjski teden Grege Žemlje. Je bil sanjski tudi za vas, glede na to, da vam v finalu ni uspelo zmagati?

»Vsekakor je bil sanjski. Če bi zmagal še finale, sploh ne bi več našel besede, s katero bi prejšnji teden še lahko opisal. Moram pa reči, da še vedno nisem evforičen, še vedno sem trdno na tleh in že jutri bom nadaljeval s trdim treningom ter se pripravljal na konec te sezone in čim boljši začetek prihodnje.«

Kako ste se sicer počutili v svojem prvem finalu ATP turnirja? Ste občutili posebno nervozo?

»Vsak finale je poseben, tudi na challengerjih. Mislim, da na začetku tekme nisem bil kaj posebej nervozen. Prej morda pred samo tekmo, ko so me obhajale misli: 'A zdaj pa kar finale. Sedaj pa bo treba še več pokazati kot sicer.' V samem finalu pa sem bil od prve točke naprej zelo dobro razpoložen, tako da mislim, da tudi v naslednjem finalu, če ga bom še kdaj igral, ne bom preveč živčen.«

Ali še kaj premlevate dunajski finale? Bi se morda del Potra sedaj kaj drugače lotili, bi kakšno potezo med tekmo drugače izpeljali, če bi imeli to možnost?

»To so relativno malenkosti. Mogoče bi kakšno stvar malo drugače naredil, vendar bistvenih razlik ne bi bilo. Še vedno mislim, da sem igral zelo dober tenis tudi v finalu in da je bil del Potro tokrat dejansko nekoliko boljši od mene.«

Z zadnjim uspehom ste se zavihteli na 50. mesto ATP lestvice, kar je novi mejnik v slovenskem moškem tenisu. Vam bo odslej lažje ali težje tekmovati? Vendarle boste sedaj kar naenkrat postali tarča drugim, nižjeuvrščenim tenisačem …

»V vsaki novi situaciji se pač stvari nekoliko spremenijo. Vsekakor pride do razlike, koliko si vreden, kateri si na lestvici, koliko te spoštujejo drugi in koliko sam spoštuješ druge. Težko pa rečem, kaj se bo sedaj spremenilo. Poskušal bom ostati ista oseba, enako trenirati in še izboljšati svojo igro. Bomo videli, kaj se bo zgodilo …«

Glede na to, da ste imeli zelo radi tudi alpsko smučanje; kdaj in zakaj ste se odločili, da se boste posvetili tenisu?

»Tenis sem začel igrati pri šestih, sedmih letih in mi je bil takoj zelo všeč. Res pa je, da sta mi bila potem kar nekaj let alpsko smučanje in tenis enako ljuba športa, s tem da je potem tenis prevladal. Sedaj mi ni niti malo žal, da sem se pri desetih, enajstih letih odločil za tenis.«

Kot mlad, nadobuden tenisač ste morda sanjali, da boste nekoč številka ena na svetu, da boste osvojili Wimbledon. Kaj pa sedaj? Kakšne ambicije imate danes?

»Kot se spomnim, je bilo malo drugače. Takrat so bili težki časi za moški tenis v Sloveniji. Vsaka osvojena ATP točka je bila velik uspeh, tudi v klubu je bila težka situacija. Tako da sem si takrat utopično zaželel, da bi bil enkrat uvrščen med najboljših sto na svetu. Priznam, da v to takrat dejansko nisem verjel, ampak danes sem petdeseti na svetu in mislim, da me mogoče čaka še kaj večjega. Časi so se zagotovo precej spremenili in zagotovo je pred mano in slovenskim tenisom svetla prihodnost.«

Že sami ste nakazali, da je bil pri nas moški tenis dolga leta v senci ženskega. Ali je za to obstajal poseben razlog ali pač doslej preprosto ni bilo posameznika, ki bi voz potegnil naprej?

»Če se zavedamo, da je bilo do leta 2008 najboljša slovenska moška uvrstitev na ATP lestvici 197. mesto, potem je gotovo moralo nekaj manjkati. Toda mi smo verjeli v uspeh, klub je verjel vame, prav tako vsi trenerji, vsi so mi dopovedovali, da imam igro za preboj magične meje 100, sedaj pa sem prebil celo mejo 50. Na žalost pa ne poznam toliko ženskega tenisa, da bi lahko komentiral, zakaj je bila taka razlika. Zagotovo je veliko odvisno od posameznika, s katerimi ljudmi delaš, v kakšnem okolju treniraš.«

Tudi vaša mati je na današnjem sprejemu poudarila, da se je v zadnje pol leta zgodil kakovostni preskok: osvojili ste tri challengerje, igrali v 3. krogu odprtega prvenstva ZDA, sedaj finale na Dunaju. Kje je razlog za ta rezultatski dvig?

»To je plod dolgoročnega dela. Trenutne rezultate štejem za del širšega načrta, dolgotrajnega trdega dela. V tem trenutku se je pač vse poklopilo, rezultati so prišli na plano. Trener mi je večkrat rekel, da pri meni določene stvari pridejo z zamikom, določeni treningi se poznajo šele čez teden ali dva. Tudi tu mislim, da se rezultati poznajo po nekaj letih trdega dela.«

Omenili ste, da boste že jutri nadaljevali s treningom. Kakšni so vaši načrti za naprej?

»Čakata me še dva turnirja do konca sezone, nato pa priprave na novo sezono, v kateri bodo glavni cilji vsi grand slami in najvišji turnirji serije 1000. Tam bom poskušal dosegati najboljše rezultate.«

Trener Žiga Janškovec je na današnjem sprejemu dejal, da je sedaj na vrsti trideseterica ...

»Poskusil bom.«