Začasen, morda stalen davek

Septembra bodo lastniki nepremičnin večjih vrednosti prejeli odmero davka po zakonu za uravnoteženje javnih financ. Pol oziroma odstotna obdavčitev luksuznih nepremičnin bo letos polovična. Prihaja tudi davek na nepremičnine?

Lastniki t. i. luksuznih nepremičnin bodo letos že morali plačati davek. Koliko takšnih nepremičnin je na Gorenjskem? Pogled na nepremičninsko spletno stran (nepremicnine.net) kaže, da veliko ponudbe nepremičnin s ceno milijon evrov ali več, ni. Stanovanj sploh ni, med hišami s ceno okoli milijona evrov (toliko je mejna vrednost za odmero novega davka) na Gorenjskem pa je nekaj takšnih predvsem na Bledu, v Bohinjski Bistrici in presenetljivo tudi v Radovljici in Lomu pod Storžičem.

»Na Gorenjskem nimamo veliko nepremičnin tako visokih vrednosti. Mi trenutno ne ponujamo nobene, v preteklosti pa smo že sklenili posle tudi v višini več milijonov evrov, vendar za stavbno zemljišče,« pravi Andreja Kern Egart iz nepremičninskega podjetja K3 Kern. Pove še, tako kot smo ugotovili tudi zgoraj, da prave ponudbe luksuznih stanovanj in hiš trenutno ni na trgu, hkrati tudi časi za promet z njimi niso pravi, saj je tudi sicer kupcev stanovanj in hiš na Gorenjskem malo.

Bo izplen visok ali majhen?

Davek na 'luksuz' je bil uveden z zakonom o uravnoteženju javnih financ in se bo razen letos v polovični vrednosti odmerjal še v letih 2013 in 2014. »Obdavčene bodo nepremičnine, ki niso za poslovno in industrijsko rabo ali javni namen. Za takšne se štejejo nepremičnine, ki jih eksplicitno določa zakon, in tudi druge vrste nepremičnin, za katere zavezanci lahko dokažejo, da jih uporabljajo za opravljanje dejavnosti, oziroma fizične osebe v primeru, da gre za stanovanja, ki se oddajo v odplačni najem,« izjeme, ki bodo izvzete iz dodatnega obdavčenja, pojasnjujejo na ministrstvu za finance, ki ga vodi Janez Šuštaršič.

Obdavčene bodo torej predvsem stanovanjske nepremičnine in stavbna zemljišča, ki se ne uporabljajo za opravljanje dejavnosti. Podrobneje jih pojasnjuje Davčna uprava RS na svoji spletni strani, kjer pojasnjujejo tudi: »Z davkom na nepremično premoženje večje vrednosti se uvaja še ena dajatev (poleg nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča), vezana na lastništvo oziroma posest nepremičnega premoženja, s katero se želi dodatno obdavčiti le nepremično premoženje večje vrednosti, ki je v lasti istega lastnika in ni v poslovni funkciji.« Namen tega zakona je v obdavčitev zajeti t. i. pasivno nepremično premoženje, to je nepremičnine, ki se ne uporabljajo za opravljanje dejavnosti ali niso namenjene javni rabi.

Za lastnike nepremičnin, ki niso izvzete iz obdavčenja in je njihova vrednost več kot milijon evrov, se bo izvedla odmera davka. Za letos polovičnega, odloča bo izdana septembra, prihodnji dve leti bo izdana do 31. maja (za tekoče leto). Podatke bo priskrbela Geodetska uprava RS (nepremičnine, ki so predmet obdavčitve, njihova posplošena tržna vrednost ter lastništvo na dan 1. januar). Lastniki bodo odmerjeni davek lahko poravnali v treh mesečnih obrokih.

Nepremičninski davek leta 2014

V vladi oziroma na finančnem ministrstvu proučujejo tudi primerne rešitve za dolgo napovedani (in nikoli uveljavljen) davek na nepremičnine, ki bi nadomestil sistem nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč. »Nova izhodišča oziroma predlog zakona bi lahko začeli obravnavati že to jesen, zakon pa bi uveljavili z letom 2014,« pojasnjuje na ministrstvu za finance.

O višini obdavčitve na ministrstvu ne povedo nič, po obdavčitvi nepremičnin višjih vrednosti, kjer velja polodstotna letna obdavčitev za nepremičnine v vrednosti nad milijon evrov in odstotna letna obdavčitev za nepremične v vrednosti nad dva milijona evrov, bi lahko sklepali, da bo za nepremičnine v vrednosti do milijon evrov obdavčitev manjša od pol odstotka. Že dolgo je v javnosti predlog o 0,3-odstotni obdavčitvi nepremičnin. Na ta podatek bomo morali počakati, kot pravijo na finančnem ministrstvu, še kak mesec ali dva.

»Problem slabo delujočega nepremičninskega trga v Sloveniji je kompleksen in nanj samo z davčnimi ukrepi ne bo mogoče vplivati,« na vprašanje, ali bi morda novi davek na nepremičnine spodbudil nepremičninski trg, odgovarjajo na finančnem ministrstvu. Prepričani so, da lahko primerno visok in primerno ciljan davek na nepremičnine prispeva k povečanju dinamike na trgu, a le ob sočasnem aktiviranju drugih ukrepov, od večje preglednosti in usklajenosti prostorskega načrtovanja in aktiviranja gradbene dejavnosti ter preglednejšega najemnega trga na ponudbeni strani, do bolj urejenih razmer na strani povpraševanja.

Tu izpostavljajo večjo dostopnost do kreditov in tudi zmanjšanje dohodkovnih rizikov (strah pred izgubo služb), kar pa je povezano s splošnim stanjem gospodarstva. Po drugi strani Andreja Kern Egart meni, da bi uvedba primernega davka na nepremičnine lahko spodbudila promet: »Vprašanje pa je višina odmerjenega davka in od katere vrednosti bo davek odmerjen. Ocenjena vrednost geodetov velikokrat ni povsem realna in tudi nam dela težave.«