Dr. Miha Vrbinc govori na letošnji proslavi slovenskega kulturnega praznika v Celovcu.

Med sosedi 129

Slovenci na Koroškem so z letošnjim praznovanjem slovenskega kulturnega praznika vnovič pokazali svojo bogato, glede na razmere neverjetno množično in kakovostno kulturno dejavnost.

Skoraj ni bilo društva, da ne bi za Prešernov praznik, ki Slovencem na Koroškem in tudi drugod veliko pomeni, pripravili vsaj skromne slovesnosti. O večjih slovesnostih poročajo iz Doma prosvete v Tinjah, z Železne Kaple in bližnjega Obirskega, iz Šmihela, Rožeka in Sel. Osrednjo slavnostno prireditev Slovencev na Koroškem v počastitev kulturnega praznika pa so pretekli teden v celovški dvorani Artecielo skupaj organizirali generalni slovenski konzulat v Celovcu, Društvo slovenskih pisateljev in pisateljic, publicistov in publicistk, prevajalcev in prevajalk v Avstriji, Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza. Slovenci so za to priložnost združili moči, saj je Prešernov dan praznik vseh Slovencev, ne glede na to, kje živijo in kakšna je njihova politična usmeritev.

 

Za glasbeni del proslave sta poskrbela obetavna koroška glasbenika slovenskega rodu in dijaka Slovenske glasbene šole na Koroškem Kristijan Filipič in Jani Müller s prečnima flavtama, v dramskem delu pa je navdušila mladinska igralska skupina Slovenskega prosvetnega društva iz Radiš/Radsberg, ki je pod vodstvom Matije Milčinskega zaigrala dramatizirano humoresko Legenda o birokratu Tomažu Štempilji, ki ni mogel umreti. Napisal jo je Frane Milčinski-Ježek. Slavnostni govornik je bil ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu dr. Miha Vrbinc. Govoril je o pomenu in širini kulturnega delovanja Slovencev, še posebej na gledališkem področju, kjer v primerjavi s Slovenci v Italiji nimajo svojega poklicnega gledališča. Zato je za ljubiteljsko ukvarjanje z igro potrebnega veliko idealizma in organizacijske sposobnosti. V preteklosti, ko so bili pritiski na Slovence najhujši, je gledališka igra večkrat nadomeščala šolo slovenščine, vabila in letaki za predstave pa so pomemben način pojavljanja slovenščine v javnosti. Na gledaliških odrih se srečujejo ljudje slovenskega in nemškega jezika ter različnih starosti. Zato je na Koroškem vsako srečanje z gledališčem pravi kulturni praznik, je povedal ravnatelj dr. Miha Vrbinc.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / četrtek, 7. december 2023 / 09:03

Kako pridobiti in zadržati delovno silo

Posvet, ki je prejšnji četrtek potekal v kranjski Kovačnici, se je posvetil aktualnim izzivom, s katerimi se ob pomanjkanju delovne sile v zadnjem obdobju srečujejo delodajalci.

Objavljeno na isti dan


Žirovnica / sreda, 7. februar 2024 / 23:00

Muzej preteklosti

Zabreznica – V Zabreznici se skriva edinstvena zbirka starih predmetov, orodij in pripomočkov, ki so jih nekoč uporabljali pri kmečkih opravilih. Ta zakladnica preteklosti je delo ljubiteljskega zb...

Nasveti / sreda, 7. februar 2024 / 22:59

Narastki iz kaš

Kaše so izredno hranljivo in uporabno živilo. Iz njih lahko naredimo narastke, tako na slan kot tudi sladek način. Take jedi so še posebej priročne, saj se naredijo v večji količini in do naslednje...

GG Plus / sreda, 7. februar 2024 / 22:59

Montaignovi Eseji končno vsi v slovenščini

Eseji I–III so svetovna filozofska klasika, v stolpu svojega gradu v Akvitaniji jih je v 16. stoletju spisal francoski renesančni humanist Michel de Montaigne (1533–1592). Zdaj smo jih končno dobili t...

Nasveti / sreda, 7. februar 2024 / 16:22

Tanja odgovarja

Pozdravljeni, Tanja! Zanima me, ali bom kdaj babica. Imam sina in hčerko, oba imata partnerja, hčerka tudi živi pri fantu, sin je še doma, in kot kaže, bosta s »ta mlado« skupaj zaživela v...

Kronika / sreda, 7. februar 2024 / 16:21

Raziskava: upad pripetosti otrok

Tudi letos projekt Pasavček: slovenski policisti so lani ugotovili 4020, v letu 2022 pa 4701 kršitev, povezanih z neuporabo zadrževalnih sistemov pri otrocih.