Dr. Miha Vrbinc govori na letošnji proslavi slovenskega kulturnega praznika v Celovcu.

Med sosedi 129

Slovenci na Koroškem so z letošnjim praznovanjem slovenskega kulturnega praznika vnovič pokazali svojo bogato, glede na razmere neverjetno množično in kakovostno kulturno dejavnost.

Skoraj ni bilo društva, da ne bi za Prešernov praznik, ki Slovencem na Koroškem in tudi drugod veliko pomeni, pripravili vsaj skromne slovesnosti. O večjih slovesnostih poročajo iz Doma prosvete v Tinjah, z Železne Kaple in bližnjega Obirskega, iz Šmihela, Rožeka in Sel. Osrednjo slavnostno prireditev Slovencev na Koroškem v počastitev kulturnega praznika pa so pretekli teden v celovški dvorani Artecielo skupaj organizirali generalni slovenski konzulat v Celovcu, Društvo slovenskih pisateljev in pisateljic, publicistov in publicistk, prevajalcev in prevajalk v Avstriji, Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza. Slovenci so za to priložnost združili moči, saj je Prešernov dan praznik vseh Slovencev, ne glede na to, kje živijo in kakšna je njihova politična usmeritev.

 

Za glasbeni del proslave sta poskrbela obetavna koroška glasbenika slovenskega rodu in dijaka Slovenske glasbene šole na Koroškem Kristijan Filipič in Jani Müller s prečnima flavtama, v dramskem delu pa je navdušila mladinska igralska skupina Slovenskega prosvetnega društva iz Radiš/Radsberg, ki je pod vodstvom Matije Milčinskega zaigrala dramatizirano humoresko Legenda o birokratu Tomažu Štempilji, ki ni mogel umreti. Napisal jo je Frane Milčinski-Ježek. Slavnostni govornik je bil ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu dr. Miha Vrbinc. Govoril je o pomenu in širini kulturnega delovanja Slovencev, še posebej na gledališkem področju, kjer v primerjavi s Slovenci v Italiji nimajo svojega poklicnega gledališča. Zato je za ljubiteljsko ukvarjanje z igro potrebnega veliko idealizma in organizacijske sposobnosti. V preteklosti, ko so bili pritiski na Slovence najhujši, je gledališka igra večkrat nadomeščala šolo slovenščine, vabila in letaki za predstave pa so pomemben način pojavljanja slovenščine v javnosti. Na gledaliških odrih se srečujejo ljudje slovenskega in nemškega jezika ter različnih starosti. Zato je na Koroškem vsako srečanje z gledališčem pravi kulturni praznik, je povedal ravnatelj dr. Miha Vrbinc.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kamnik / petek, 11. maj 2018 / 10:05

Predstavili bodo oblačilno dediščino

Motnik – Turistično društvo Motnik vabi na predstavitev oblačilne dediščine Motnika v prvi polovici 19. stoletja. Predstavitev bo danes, 11. maja, ob 20. uri v dvorani Kulturnega doma Motnik. Rekon...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 15. april 2019 / 20:41

Rusinja, ki je postala Ločanka

Počutila sem se, kot bi me objeli moji predniki Slovani in me povabili v Slovenijo, o občutkih ob svojem prvem, takrat turističnem obisku Slovenije pravi Rusinja Natalia Lapina. Še posebej jo je prevz...

Kronika / ponedeljek, 15. april 2019 / 20:40

Otroci naj bodo varni na kolesu

Regijska zmagovalka programa Varno na kolesu je Osnovna šola iz Moravč, sledita šoli iz Bohinjske Bistrice in Šenčurja.

Zanimivosti / ponedeljek, 15. april 2019 / 20:38

Folklora tudi za najmlajše

Petje v zboru, igranje v ljubiteljskem gledališču in nastopanje v folklorni skupini so med Slovenci najbolj priljubljene oblike udejstvovanja v ljubiteljski kulturi. Preteklo soboto so v Cerkljah p...

Kranj / ponedeljek, 15. april 2019 / 20:38

Računovodski zajtrk

Kranj – Območna obrtna zbornica Kranj v četrtek, 18. aprila, organizira Računovodski zajtrk. Na njem bodo predstavili davčne spremembe in urejanje delovnih razmerij. Beseda bo tekla o kadrovskih ev...

Slovenija / ponedeljek, 15. april 2019 / 20:38

Evropa vodilna v razvojni pomoči

Kranj – Evropa je leta 2018 namenila 74,4 milijarde evrov za razvojno pomoč in s tem ohranila vodilno vlogo v svetu na tem področju. EU in njene države članice so v svetovnem merilu zagotovile skor...