Dr. Miha Vrbinc govori na letošnji proslavi slovenskega kulturnega praznika v Celovcu.

Med sosedi 129

Slovenci na Koroškem so z letošnjim praznovanjem slovenskega kulturnega praznika vnovič pokazali svojo bogato, glede na razmere neverjetno množično in kakovostno kulturno dejavnost.

Skoraj ni bilo društva, da ne bi za Prešernov praznik, ki Slovencem na Koroškem in tudi drugod veliko pomeni, pripravili vsaj skromne slovesnosti. O večjih slovesnostih poročajo iz Doma prosvete v Tinjah, z Železne Kaple in bližnjega Obirskega, iz Šmihela, Rožeka in Sel. Osrednjo slavnostno prireditev Slovencev na Koroškem v počastitev kulturnega praznika pa so pretekli teden v celovški dvorani Artecielo skupaj organizirali generalni slovenski konzulat v Celovcu, Društvo slovenskih pisateljev in pisateljic, publicistov in publicistk, prevajalcev in prevajalk v Avstriji, Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza. Slovenci so za to priložnost združili moči, saj je Prešernov dan praznik vseh Slovencev, ne glede na to, kje živijo in kakšna je njihova politična usmeritev.

 

Za glasbeni del proslave sta poskrbela obetavna koroška glasbenika slovenskega rodu in dijaka Slovenske glasbene šole na Koroškem Kristijan Filipič in Jani Müller s prečnima flavtama, v dramskem delu pa je navdušila mladinska igralska skupina Slovenskega prosvetnega društva iz Radiš/Radsberg, ki je pod vodstvom Matije Milčinskega zaigrala dramatizirano humoresko Legenda o birokratu Tomažu Štempilji, ki ni mogel umreti. Napisal jo je Frane Milčinski-Ježek. Slavnostni govornik je bil ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu dr. Miha Vrbinc. Govoril je o pomenu in širini kulturnega delovanja Slovencev, še posebej na gledališkem področju, kjer v primerjavi s Slovenci v Italiji nimajo svojega poklicnega gledališča. Zato je za ljubiteljsko ukvarjanje z igro potrebnega veliko idealizma in organizacijske sposobnosti. V preteklosti, ko so bili pritiski na Slovence najhujši, je gledališka igra večkrat nadomeščala šolo slovenščine, vabila in letaki za predstave pa so pomemben način pojavljanja slovenščine v javnosti. Na gledaliških odrih se srečujejo ljudje slovenskega in nemškega jezika ter različnih starosti. Zato je na Koroškem vsako srečanje z gledališčem pravi kulturni praznik, je povedal ravnatelj dr. Miha Vrbinc.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / nedelja, 14. oktober 2007 / 07:00

Cesta do Brda gradbišče

Kranj - Kranjska občina je na javnem razpisu za izvajalca prenove ceste od krožišča na Kokrici mimo Brda do Predoselj in Britofa izbrala Cestno podjetje Kranj. V ponedeljek so v Mestni hiši...

Objavljeno na isti dan


Kranjska Gora / nedelja, 30. april 2017 / 18:23

Slovesnost ob odkritju spominske plošče

Rateče – V petek so v Ratečah pripravili slovesnost, na kateri so odkrili spominsko ploščo na družinski hiši zakoncev Gorazda in Milane Koblar, kjer je bilo v letih 1990–1991 tajno skladišče orožja...

Zanimivosti / nedelja, 30. april 2017 / 18:23

Stražar

Hov hov, hov hov, hooov, hov se je oni dan oglašal štirinožec z balkona hiše zgoraj nad Jelenovim klancem v Kranju. Se je jezil nad kolono vozil, ki se ob prometni končnici vije v mesto, je mogoče...

Železniki / nedelja, 30. april 2017 / 18:19

Železniki v projektu manjših domov za starejše

Železniki – Po sklepu občinskega sveta je Občina Železniki pristopila k projektu Sistem grozd, ki temelji na ideji manjših domov, gerontoloških centrov v lokalni skupnosti s kapaciteto do 60 mest s...

GG Plus / nedelja, 30. april 2017 / 18:18

Kranjska čbelica in črkarska pravda

Dne 30. aprila 1830 je izšel prvi zvezek Kranjske čbelice, ki je bila prvi slovenski pesniški almanah, namenjen izobražencem in meščanom. Z zamislijo zanjo se je lotil skrip­tor (knjižničar) licejs...

Radovljica / nedelja, 30. april 2017 / 18:15

Seawayevo premoženje so prodali

Prostore na Zgoši in na Bledu je skupaj s stroji in štirimi kalupi za izdelovanje bark za 5,2 milijona evrov kupil ruski poslovnež Vladimir Zinčenko, ki je že pred dobrim letom in pol uspešno zagnal p...