Dr. Miha Vrbinc govori na letošnji proslavi slovenskega kulturnega praznika v Celovcu.

Med sosedi 129

Slovenci na Koroškem so z letošnjim praznovanjem slovenskega kulturnega praznika vnovič pokazali svojo bogato, glede na razmere neverjetno množično in kakovostno kulturno dejavnost.

Skoraj ni bilo društva, da ne bi za Prešernov praznik, ki Slovencem na Koroškem in tudi drugod veliko pomeni, pripravili vsaj skromne slovesnosti. O večjih slovesnostih poročajo iz Doma prosvete v Tinjah, z Železne Kaple in bližnjega Obirskega, iz Šmihela, Rožeka in Sel. Osrednjo slavnostno prireditev Slovencev na Koroškem v počastitev kulturnega praznika pa so pretekli teden v celovški dvorani Artecielo skupaj organizirali generalni slovenski konzulat v Celovcu, Društvo slovenskih pisateljev in pisateljic, publicistov in publicistk, prevajalcev in prevajalk v Avstriji, Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza. Slovenci so za to priložnost združili moči, saj je Prešernov dan praznik vseh Slovencev, ne glede na to, kje živijo in kakšna je njihova politična usmeritev.

 

Za glasbeni del proslave sta poskrbela obetavna koroška glasbenika slovenskega rodu in dijaka Slovenske glasbene šole na Koroškem Kristijan Filipič in Jani Müller s prečnima flavtama, v dramskem delu pa je navdušila mladinska igralska skupina Slovenskega prosvetnega društva iz Radiš/Radsberg, ki je pod vodstvom Matije Milčinskega zaigrala dramatizirano humoresko Legenda o birokratu Tomažu Štempilji, ki ni mogel umreti. Napisal jo je Frane Milčinski-Ježek. Slavnostni govornik je bil ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu dr. Miha Vrbinc. Govoril je o pomenu in širini kulturnega delovanja Slovencev, še posebej na gledališkem področju, kjer v primerjavi s Slovenci v Italiji nimajo svojega poklicnega gledališča. Zato je za ljubiteljsko ukvarjanje z igro potrebnega veliko idealizma in organizacijske sposobnosti. V preteklosti, ko so bili pritiski na Slovence najhujši, je gledališka igra večkrat nadomeščala šolo slovenščine, vabila in letaki za predstave pa so pomemben način pojavljanja slovenščine v javnosti. Na gledaliških odrih se srečujejo ljudje slovenskega in nemškega jezika ter različnih starosti. Zato je na Koroškem vsako srečanje z gledališčem pravi kulturni praznik, je povedal ravnatelj dr. Miha Vrbinc.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kamnik / / 22:44

Zid bo preprečil poplave

Občina Kamnik je skupaj z ministrstvom za okolje in prostor v zadnjem letu in pol obnovila dober kilometer protipoplavnih zidov in brežine Kamniške Bistrice, s čimer so bistveno povečali poplavno varn...

Objavljeno na isti dan


Radovljica / nedelja, 1. julij 2018 / 19:36

Novi trasi turističnega avtobusa

Radovljica – Tudi letos bo julija in avgusta po radovljiški občini in okolici vozil turističen avtobus »hop-on, hop-off«, ki je obogaten z dvema novima trasama. Tako bo avtobus z Bleda odrinil vsak...

Zanimivosti / nedelja, 1. julij 2018 / 19:35

Aktivni tudi v prostovoljstvu

Goodyear Dunlop Sava Tires (Goodyear) junija poseben poudarek namenja prostovoljstvu zaposlenih v okviru globalnega programa Goodyear Boljša prihodnost.

Razvedrilo / nedelja, 1. julij 2018 / 19:35

Praznovala je Marinka z Luž

V soboto, 23. junija, so se zbrali sorodniki in prijatelji, da proslavijo rojstni dan Marinke Robnik z Luž. Že v četrtek so ji domači postavili rožico pred domom, v soboto pa potem nazdravili njene...

Zanimivosti / nedelja, 1. julij 2018 / 19:34

Analogni Facebook

Na kaj vas spominja fotografija? Prav imate, to je čudovit primerek analognega Facebooka. Ker je na mejnem prehodu Jezerski vrh mogoče nekoliko slabši signal in »prenos podatkov« ne deluje, kot bi...

GG Plus / nedelja, 1. julij 2018 / 19:33

Pogorje Jelovica

»Zares posebne smreke rastejo po Jelovici med Bohinjsko in Selško dolino. Vitke so in ravne kot malo kje. Veje jim v vetru vihrajo kot negovanim konjem v diru počesane grive. Pozimi se iskrijo v iv...