Dr. Miha Vrbinc govori na letošnji proslavi slovenskega kulturnega praznika v Celovcu.

Med sosedi 129

Slovenci na Koroškem so z letošnjim praznovanjem slovenskega kulturnega praznika vnovič pokazali svojo bogato, glede na razmere neverjetno množično in kakovostno kulturno dejavnost.

Skoraj ni bilo društva, da ne bi za Prešernov praznik, ki Slovencem na Koroškem in tudi drugod veliko pomeni, pripravili vsaj skromne slovesnosti. O večjih slovesnostih poročajo iz Doma prosvete v Tinjah, z Železne Kaple in bližnjega Obirskega, iz Šmihela, Rožeka in Sel. Osrednjo slavnostno prireditev Slovencev na Koroškem v počastitev kulturnega praznika pa so pretekli teden v celovški dvorani Artecielo skupaj organizirali generalni slovenski konzulat v Celovcu, Društvo slovenskih pisateljev in pisateljic, publicistov in publicistk, prevajalcev in prevajalk v Avstriji, Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza. Slovenci so za to priložnost združili moči, saj je Prešernov dan praznik vseh Slovencev, ne glede na to, kje živijo in kakšna je njihova politična usmeritev.

 

Za glasbeni del proslave sta poskrbela obetavna koroška glasbenika slovenskega rodu in dijaka Slovenske glasbene šole na Koroškem Kristijan Filipič in Jani Müller s prečnima flavtama, v dramskem delu pa je navdušila mladinska igralska skupina Slovenskega prosvetnega društva iz Radiš/Radsberg, ki je pod vodstvom Matije Milčinskega zaigrala dramatizirano humoresko Legenda o birokratu Tomažu Štempilji, ki ni mogel umreti. Napisal jo je Frane Milčinski-Ježek. Slavnostni govornik je bil ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu dr. Miha Vrbinc. Govoril je o pomenu in širini kulturnega delovanja Slovencev, še posebej na gledališkem področju, kjer v primerjavi s Slovenci v Italiji nimajo svojega poklicnega gledališča. Zato je za ljubiteljsko ukvarjanje z igro potrebnega veliko idealizma in organizacijske sposobnosti. V preteklosti, ko so bili pritiski na Slovence najhujši, je gledališka igra večkrat nadomeščala šolo slovenščine, vabila in letaki za predstave pa so pomemben način pojavljanja slovenščine v javnosti. Na gledaliških odrih se srečujejo ljudje slovenskega in nemškega jezika ter različnih starosti. Zato je na Koroškem vsako srečanje z gledališčem pravi kulturni praznik, je povedal ravnatelj dr. Miha Vrbinc.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sreda, 17. april 2013 / 07:00

Politika izzvala mlade

Predsednik države Borut Pahor je pozval mlade s podeželja k razmišljanju o prihodnosti Slovenije, minister Židan pa k oblikovanju stališč do programa razvoja podeželja za naslednjih sedem let.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / ponedeljek, 10. maj 2021 / 14:31

Vabilo narave

Vremenske razmere so za zdaj sicer še bolj aprilske, pa vendar mnogi naravni turistični biseri, tudi jezero Jasna, že privabljajo tako domače kot tuje obiskovalce: sprehodi ob sotočju Velike in Mal...

Mengeš / ponedeljek, 10. maj 2021 / 14:28

Dela na Pristavi

Mengeš – Minuli mesec so v Mengšu začeli z investicijsko-vzdrževalnimi deli na Pristavi. V sklopu del obnavljajo 185 metrov vodovoda in 17 hišnih priključkov, hkrati pa točkovno sanirajo tudi kanal...

Kultura / ponedeljek, 10. maj 2021 / 14:28

Pravljica v rimah

Darja Čadež je mlada škofjeloška ilustratorka, avtorica otroške pravljice Miška Rubi in zlati list in tudi naj osebnost letošnjega januarja v Škofji Loki. Pisanje se ji je zdelo zanimiva izkušnja, pre...

Gorenjska / ponedeljek, 10. maj 2021 / 11:58

Cepijo se lahko tudi odrasli, mlajši od petdeset let

Ljubljana – Od danes se proti covidu-19 lahko cepijo tudi odrasli, mlajši od petdeset let. Še naprej pa imajo prednost starejši »zamudniki«, ki se bodo za cepljenje še prijavili. Od prejšnjega četr...

Zanimivosti / ponedeljek, 10. maj 2021 / 11:18

Boj za pravice še vedno aktualen

Prvomajski plakat oz. njegov popravek opozarja na to, da izborjene delavske pravice niso nekaj večnega, pač pa je – sploh v obdobju skrb vzbujajoče brezposelnosti, vse daljših delovnikov, prekarneg...