Dr. Miha Vrbinc govori na letošnji proslavi slovenskega kulturnega praznika v Celovcu.

Med sosedi 129

Slovenci na Koroškem so z letošnjim praznovanjem slovenskega kulturnega praznika vnovič pokazali svojo bogato, glede na razmere neverjetno množično in kakovostno kulturno dejavnost.

Skoraj ni bilo društva, da ne bi za Prešernov praznik, ki Slovencem na Koroškem in tudi drugod veliko pomeni, pripravili vsaj skromne slovesnosti. O večjih slovesnostih poročajo iz Doma prosvete v Tinjah, z Železne Kaple in bližnjega Obirskega, iz Šmihela, Rožeka in Sel. Osrednjo slavnostno prireditev Slovencev na Koroškem v počastitev kulturnega praznika pa so pretekli teden v celovški dvorani Artecielo skupaj organizirali generalni slovenski konzulat v Celovcu, Društvo slovenskih pisateljev in pisateljic, publicistov in publicistk, prevajalcev in prevajalk v Avstriji, Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza. Slovenci so za to priložnost združili moči, saj je Prešernov dan praznik vseh Slovencev, ne glede na to, kje živijo in kakšna je njihova politična usmeritev.

 

Za glasbeni del proslave sta poskrbela obetavna koroška glasbenika slovenskega rodu in dijaka Slovenske glasbene šole na Koroškem Kristijan Filipič in Jani Müller s prečnima flavtama, v dramskem delu pa je navdušila mladinska igralska skupina Slovenskega prosvetnega društva iz Radiš/Radsberg, ki je pod vodstvom Matije Milčinskega zaigrala dramatizirano humoresko Legenda o birokratu Tomažu Štempilji, ki ni mogel umreti. Napisal jo je Frane Milčinski-Ježek. Slavnostni govornik je bil ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu dr. Miha Vrbinc. Govoril je o pomenu in širini kulturnega delovanja Slovencev, še posebej na gledališkem področju, kjer v primerjavi s Slovenci v Italiji nimajo svojega poklicnega gledališča. Zato je za ljubiteljsko ukvarjanje z igro potrebnega veliko idealizma in organizacijske sposobnosti. V preteklosti, ko so bili pritiski na Slovence najhujši, je gledališka igra večkrat nadomeščala šolo slovenščine, vabila in letaki za predstave pa so pomemben način pojavljanja slovenščine v javnosti. Na gledaliških odrih se srečujejo ljudje slovenskega in nemškega jezika ter različnih starosti. Zato je na Koroškem vsako srečanje z gledališčem pravi kulturni praznik, je povedal ravnatelj dr. Miha Vrbinc.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sobota, 28. januar 2017 / 18:32

Vloge za olajšave do šestega februarja

Kranj – Zavezanci za plačilo dohodnine, ki lani niso uveljavljali posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, in tisti, ki so jo lani uveljavljali, a jo želijo spremeniti, morajo najkasneje do...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / ponedeljek, 29. november 2010 / 07:00

Povej, kaj sanjaš

Pred leti sem imela dve dobri sodelavki, s katerima sem se zelo dobro razumela, onidve pa druga o drugi nista imeli lepega mnenja. Nista se sicer prepirali, dostikrat pa sta v družbi drugih ko...

Humor / ponedeljek, 29. november 2010 / 07:00

Kijevčan svetovnega formata

Še en svetovno znan "Rus" je bil rojen v Ukrajini, namreč pisatelj in dramatik Mihail Bulgakov (1891 - 1940). Ne, Stalin ga ni preveč maral.

Kultura / ponedeljek, 29. november 2010 / 07:00

Veliko zanimanje za gimnazijski koncert

V ponedeljek, 13. decembra, ob 20. uri bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani tradicionalni Veliki božični koncert Gimnazije Kranj, ki ima letos naslov Pravljice in sanjarjenja

Zanimivosti / ponedeljek, 29. november 2010 / 07:00

Denar od venčkov za ljudi v stiski

Cerklje - Družinski in mladinski center Cerklje, ki uspešno deluje že pet let v župniji Cerklje in ga vodi Nataša Urh, je tudi letos pripravil dobrodelno razstavo in prodajo adve...

Zanimivosti / ponedeljek, 29. november 2010 / 07:00

Šenčurski Godlar na znamki

Priložnostno znamko z motivom Godlarja bo Pošta Slovenije izdala na predlog etnologa Janeza Bogataja.