Dr. Miha Vrbinc govori na letošnji proslavi slovenskega kulturnega praznika v Celovcu.

Med sosedi 129

Slovenci na Koroškem so z letošnjim praznovanjem slovenskega kulturnega praznika vnovič pokazali svojo bogato, glede na razmere neverjetno množično in kakovostno kulturno dejavnost.

Skoraj ni bilo društva, da ne bi za Prešernov praznik, ki Slovencem na Koroškem in tudi drugod veliko pomeni, pripravili vsaj skromne slovesnosti. O večjih slovesnostih poročajo iz Doma prosvete v Tinjah, z Železne Kaple in bližnjega Obirskega, iz Šmihela, Rožeka in Sel. Osrednjo slavnostno prireditev Slovencev na Koroškem v počastitev kulturnega praznika pa so pretekli teden v celovški dvorani Artecielo skupaj organizirali generalni slovenski konzulat v Celovcu, Društvo slovenskih pisateljev in pisateljic, publicistov in publicistk, prevajalcev in prevajalk v Avstriji, Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza. Slovenci so za to priložnost združili moči, saj je Prešernov dan praznik vseh Slovencev, ne glede na to, kje živijo in kakšna je njihova politična usmeritev.

 

Za glasbeni del proslave sta poskrbela obetavna koroška glasbenika slovenskega rodu in dijaka Slovenske glasbene šole na Koroškem Kristijan Filipič in Jani Müller s prečnima flavtama, v dramskem delu pa je navdušila mladinska igralska skupina Slovenskega prosvetnega društva iz Radiš/Radsberg, ki je pod vodstvom Matije Milčinskega zaigrala dramatizirano humoresko Legenda o birokratu Tomažu Štempilji, ki ni mogel umreti. Napisal jo je Frane Milčinski-Ježek. Slavnostni govornik je bil ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu dr. Miha Vrbinc. Govoril je o pomenu in širini kulturnega delovanja Slovencev, še posebej na gledališkem področju, kjer v primerjavi s Slovenci v Italiji nimajo svojega poklicnega gledališča. Zato je za ljubiteljsko ukvarjanje z igro potrebnega veliko idealizma in organizacijske sposobnosti. V preteklosti, ko so bili pritiski na Slovence najhujši, je gledališka igra večkrat nadomeščala šolo slovenščine, vabila in letaki za predstave pa so pomemben način pojavljanja slovenščine v javnosti. Na gledaliških odrih se srečujejo ljudje slovenskega in nemškega jezika ter različnih starosti. Zato je na Koroškem vsako srečanje z gledališčem pravi kulturni praznik, je povedal ravnatelj dr. Miha Vrbinc.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Cerklje na Gorenjskem / torek, 31. julij 2007 / 07:00

Krvavec priljubljen tudi poleti

Krvavec je znan predvsem kot visokogorsko smučarsko središče, a zadnja leta je vse bolj obiskan tudi poleti.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / torek, 4. junij 2013 / 07:00

Zakaj bi spet jemali?

EU je ocenila naše ukrepe za rešitev makroekonomskega neravnotežja sicer za ustrezne, dobili pa smo kar ostra priporočila s konkretnimi roki. Finančni minister Uroš Čufer pa je že napovedal, da bodo v...

Razvedrilo / torek, 4. junij 2013 / 07:00

Vse se vrti okoli glasbe

Sedemindvajsetletna Vanja Erjavec in Kristjan Anderle sta se poročila doma, tam, kjer so 'njune korenine, ulice in ljudje, ki so ju oba zaznamovali in jim pomagali postati to, kar sta' – na Bledu.

Razvedrilo / torek, 4. junij 2013 / 07:00

Letnik 63

Razredi 4. a, 4. b in 4. c so maturirali na kranjski Gimnaziji leta 1963. Prejšnji teden jih je ob njihovem jubileju v gimnazijski knjižnici sprejel ravnatelj Franci Rozman, gimnazijski de...

Razvedrilo / torek, 4. junij 2013 / 07:00

Vse najboljše!

Kolesarska sekcija društva upokojencev Preddvor želi svoji predsednici Anici Celar Gorza ob njenem okroglem jubileju vse najboljše in veliko kolesarskih užitkov.

Razvedrilo / torek, 4. junij 2013 / 07:00

Iskrški veterani

Takole pa so se ob šestdesetletnici šolanja na Industrijski kovinarski šoli ISKRA v Kranju zbrali 'veterani' v kranjski gostilni pri Viktorju. Šolanje so zaključili leta 1953. V takrat tre...