Dr. Miha Vrbinc govori na letošnji proslavi slovenskega kulturnega praznika v Celovcu.

Med sosedi 129

Slovenci na Koroškem so z letošnjim praznovanjem slovenskega kulturnega praznika vnovič pokazali svojo bogato, glede na razmere neverjetno množično in kakovostno kulturno dejavnost.

Skoraj ni bilo društva, da ne bi za Prešernov praznik, ki Slovencem na Koroškem in tudi drugod veliko pomeni, pripravili vsaj skromne slovesnosti. O večjih slovesnostih poročajo iz Doma prosvete v Tinjah, z Železne Kaple in bližnjega Obirskega, iz Šmihela, Rožeka in Sel. Osrednjo slavnostno prireditev Slovencev na Koroškem v počastitev kulturnega praznika pa so pretekli teden v celovški dvorani Artecielo skupaj organizirali generalni slovenski konzulat v Celovcu, Društvo slovenskih pisateljev in pisateljic, publicistov in publicistk, prevajalcev in prevajalk v Avstriji, Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza. Slovenci so za to priložnost združili moči, saj je Prešernov dan praznik vseh Slovencev, ne glede na to, kje živijo in kakšna je njihova politična usmeritev.

 

Za glasbeni del proslave sta poskrbela obetavna koroška glasbenika slovenskega rodu in dijaka Slovenske glasbene šole na Koroškem Kristijan Filipič in Jani Müller s prečnima flavtama, v dramskem delu pa je navdušila mladinska igralska skupina Slovenskega prosvetnega društva iz Radiš/Radsberg, ki je pod vodstvom Matije Milčinskega zaigrala dramatizirano humoresko Legenda o birokratu Tomažu Štempilji, ki ni mogel umreti. Napisal jo je Frane Milčinski-Ježek. Slavnostni govornik je bil ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu dr. Miha Vrbinc. Govoril je o pomenu in širini kulturnega delovanja Slovencev, še posebej na gledališkem področju, kjer v primerjavi s Slovenci v Italiji nimajo svojega poklicnega gledališča. Zato je za ljubiteljsko ukvarjanje z igro potrebnega veliko idealizma in organizacijske sposobnosti. V preteklosti, ko so bili pritiski na Slovence najhujši, je gledališka igra večkrat nadomeščala šolo slovenščine, vabila in letaki za predstave pa so pomemben način pojavljanja slovenščine v javnosti. Na gledaliških odrih se srečujejo ljudje slovenskega in nemškega jezika ter različnih starosti. Zato je na Koroškem vsako srečanje z gledališčem pravi kulturni praznik, je povedal ravnatelj dr. Miha Vrbinc.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 5. julij 2010 / 07:00

Gremo v Celovec, ne v Klagenfurt

Med nedavnim potovanjem Gorenjk in Gorenjcev po Koroškem sta nam poznavanje dežele na severni strani nad 105 kilometrov dolgih Karavank širili turistični vodnici slovenskega rodu Ivanka Kromawetter iz...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / torek, 16. november 2021 / 00:01

Podjetja, ki hitro rastejo

Po zadnjih podatkih Ajpesa se delež hitro rastočih podjetij na Gorenjskem povečuje, a znaša nekoliko manj od slovenskega povprečja.

Zanimivosti / ponedeljek, 15. november 2021 / 23:59

Pripovedovalec zgodb in življenja

Matevž Košir je letos praznoval devetdeset let. Spomin mu še zelo dobro služi in je prava zakladnica informacij iz življenja v preteklosti. Z devetimi leti je odšel z doma na Dolgih Njivah za pastirja...

GG Plus / ponedeljek, 15. november 2021 / 23:56

Včasih se prebudi Gorenjec v njem

Uroš Smolej je bil gost pogovornega srečanja na Jesenicah. Dolgoletni igralec MGL je po rodu Jeseničan, kjer je tudi prvič stopil na oder.

Avtomobilizem / ponedeljek, 15. november 2021 / 23:52

Sistem cestninjenja doživlja spremembo

S prvim decembrom prihajajo elektronske vinjete, ki bodo vezane na registrsko oznako vozila. Cene vinjet ostajajo enake, prav tako predpisane globe – 300 evrov, če vas zalotijo brez nje.

Jesenice / ponedeljek, 15. november 2021 / 23:50

Ne v sežig, kar na deponijo

Na Jesenicah je ogorčenje povzročila informacija, da nakopičena lahka frakcija na Mali Mežakli ni več primerna za sežig, zato jo je Ekogor začel mleti in odlagati na odlagališče.