Šolske torbe so pretežke

Dobra šolska torba mora posnemati gorniški nahrbtnik, poudarja specialistka razvojne ortopedije primarij Tatjana Dolenc Veličkovič.

Izbiro šolske torbe starši pogosto prepustijo otroku, ki pa mu ni pomembno, ali bo z njenim prenašanjem ustrezno obremenil hrbtenico, ampak predvsem, ali je na njej upodobljen njegov priljubljen risani junak. »Izbira šolske torbe je postala stvar komerciale. Trgovcem je pomembno le, da čim več prodajo,« opozarja specialistka ortopedije v razvojni ambulanti Zdravstvenega doma Kranj Tatjana Dolenc Veličkovič. Poudarila je, da mora dobra šolska torba posnemati gorniški nahrbtnik, česar pa otroci ne marajo. »Tak nahrbtnik ima trebušni in prsni pas ter pravilno postavljene naramnice, ki se lahko zbližajo. Oprtati bi si ga morali tako, da bi težo razporedili čim bližje težišču telesa,« je pojasnila Tatjana Dolenc Veličkovič.

Še večji problem kot same šolske torbe pa je teža šolskih potrebščin, ki jih otroci prenašajo v torbi. »Včasih dosega tretjino ali celo polovico otrokove teže, kar je absolutno preveč. To predstavlja dodatno težo na otrokovem telesu ter bistveno vpliva na težišče in obvladovanje težišča telesa. Vpliva torej na držo,« opozarja Tatjana Dolenc Veličkovič. Teža šolskih torb naj ne bi presegala četrtine otrokove telesne teže. »Čeprav zame tudi to ni sprejemljivo. Če pa že otroci prenašajo tako težke torbe, mora biti teža razporejena tako, da čim manj spremeni položaj otrokove drže, s katero obvladuje težo svojega telesa.« Torbo bi si morali dobro oprtati na trup in jo nasloniti na križnico. »Vendar jih otroci ne nosijo tako, pač pa čisto spustijo naramnice, da je teža okrog zadnjice,« opaža Tatjana Dolenc Veličkovič. V zadnjem času prodajajo tudi torbe na koleščkih, ki sicer otroke razbremenijo pri prenašanju teže, a ga po drugi strani preveč vlečejo v asimetrijo.

Otrokove drže pa ne obremenjujejo samo šolske torbe, še opozarja, ampak tudi neustrezni stoli in mize v šoli. »Med otroki je tudi dvajset centimetrov razlike v višini, kljub temu pa imajo v šoli vsi enake stole.« Poleg tega so otroci pred vstopom v šolo neprestano v gibanju, potem pa jih posadijo v klop. »Učijo jih pisati in računati, ne pa, kako za pisanje in računanje obvladati telo. Nihče jih ne usmerja v ergonomsko držo, iz česar izvira veliko bolezenskih stanj.« Posledice so zato nepravilnosti v razvoju drže, v obdobju hitre rasti pa tudi bolezenske spremembe na hrbtenici. »Mišično in vezivno tkivo pri otrocih še ni dokončno razvito, zato lahko povzroča določene spremembe, tudi bolečine v hrbtu. Danes tako že majhni otroci tožijo o bolečninah v hrbtu,« pravi Tatjana Dolenc Veličkovič.