Nekateri potoki so presahnili

Zaloga padavin se ob vročini in močnem izhlapevanju hitro črpa povsod. Vodnatost večine rek po državi je majhna in se počasi še zmanjšuje. Kokra pri Tupaličah je tako nizka, da še zajeti ne moreš iz nje.

Kranj - Slovenijo je zajel četrti letošnji vročinski val. Temperature zraka so se povzpele nad 35 stopinj Celzija, kar še poslabšuje že tako kritično situacijo na najbolj s sušo ogroženih predelih Slovenije. Padavine izpred konca preteklega tedna niso bistveno izboljšale zalog podzemnih vod, ki so za celotno Slovenijo najmanjše v zadnjem petdesetletnem vodnobilančnem obdobju. V lokalnih padavinah je padlo do 20 mm dežja v severni Sloveniji in v pasu osrednje Slovenije proti severozahodu in severovzhodu. Največ padavin je bilo na območju Pohorja in Slovenj Gradca, kjer je padlo nad 60 mm, najmanj pa na Obali, kjer je padlo pod 5 mm dežja.

Zaloga padavin se ob vročini in močnem izhlapevanju hitro črpa povsod. Suša, hidrološka in kmetijska, se še stopnjuje. Kakšno je trenutno stanje na Gorenjskem, je pojasnil Janez Polajnar, vodja službe za hidrologijo pri ARSO: »Pri zalogah podzemnih vod je Gorenjska v primerjavi severovzhodnim in jugozahodnim delom države nekoliko na boljšem, težave se pojavljajo predvsem na območjih podzemnih vodnih virov z manjšimi prispevnimi zaledji. Prebivalce posebno v času omejenih vodnih zalog pozivamo k varčni rabi pitne vode, ki se v kar 97 odstotkih pridobiva prav iz podzemnih vodnih virov.«

Vodnatost večine rek po državi je majhna in se počasi še zmanjšuje. Sava pri blejskem mostu je imela v sredo 71 centimetrov vodostaja, včeraj je ta padel na 61 centimetrov. Pretočnost reke je bila v sredo 20,8 m3/s, včeraj 15,2 in še pada. Majhen je pretok vode v Tržiški Bistrici, vodostaj je v enem dnevu padel za nekaj centimetrov, s 73 na 69, pretočnost vode je bila v sredo 3,41 m3/s, včeraj je padla na 2,60 m3/s. Večji problem pa so nekatere še manjše reke in potoki, nekateri so celo presušili. Tak primer je gojitveni potok Plaznica v Češnjici pri Kropi, ki ima vode le še za vzorec. Tudi potok Mlinarica v Lomu pod Storžičem je suh. »Če potoških postrvi ne bi prej odlovili, bi poginile. Rešimo, kar se jih le da, in ribe prenesemo drugam. Zaradi visokih temperatur in nizkega vodostaja se voda hitreje segreva, ponekod že dosega dvajset stopinj Celzija, kar je za potoške postrvi že za vsaj dve stopinji pretoplo. V takem primeru preživijo le najodpornejše,« je povedal gospodar Ribiške družine Tržič in ribiški čuvaj Janez Čadež, ki se spominja, da je bilo leta 2003 še bolj presušeno. RD Tržič upravlja Tržiško Bistrico s pritoki in osem kilometrov Save s pritoki Plaznica, Nemiljščica in Besnica.

»Včasih je bilo več življenja ob reki,« pravi Janez Brolih iz Tupalič, ki živi le dvesto metrov od Kokre. »Ko sem bil še mlad, smo se kopali v Kokri. En rokav Kokre je bil namenjen za mline, šest jih je bilo od Tupalič do Visokega, v Tupaličah pa je bil jez in v njem smo se kopali. Mline so opustili, ostala je samo osnovna struga, drugo so zasuli. Ker je reka poplavljala, so strugo regulirali in naredili prekate. Nekaj vode danes vzamejo za črpališče Krvavec, nekaj za protokolarni objekt Brdo. Trenutno je tako nizka reka, da še zajeti ne moreš iz nje. Prejšnji teden, ko je tri ure divjala nevihta, je strugo zalilo po širini, po višini ne. A je spet hitro upadla.« Janez Brolih pravi, da je bilo nekaj podobnega tudi leta 2003, na splošno pa opaža, da so sušna obdobja vse pogostejša: »Struga bi morala biti polna vsaj po širini.«

Konec tedna naj bi se po napovedih vremenoslovcev vendarle ohladilo, vremenska fronta pa naj bi prinesla nekaj težko pričakovanega dežja večjemu delu Slovenije.