Blisk in grom z jasnega

Besedilo: Samo Lesjak
Kategorija: Prosti čas / / 06:00

V poletnih mesecih smo priče številnim vročinskim nevihtam, ob katerih se pojavljajo sicer na pogled čudovite, toda izjemno nevarne strele.

Strela je naravni pojav, ki ga sestavljata blisk in grom. Ko strelo opazujemo, najprej vidimo svetlobni blisk, ki je mnogo hitrejši od groma, ki se širi s hitrostjo zvoka približno tristo metrov na sekundo, medtem ko hitrost bliska znaša okoli šestdeset kilometrov na sekundo. Napetost pri streli lahko doseže več deset tisoč voltov, njena temperatura pa znaša do trideset tisoč stopinj Celzija.

Strele - sopotnice vročinskih neviht

Vročinske nevihte se pojavljajo najpogosteje spomladi in poleti, ko se zrak zelo segreje. Hladna fronta se najpogosteje pojavi s silovitimi in nenadnimi nevihtami. Kjer je bilo še malo prej lepo vreme in jasno nebo, zelo hitro nastanejo kopasti oblaki in kmalu se razbesni nevihta.

Električna polja nastanejo predvsem ob močnih navpičnih gibanjih zračnih gmot, trenju ter nastajanju padavin in njihovi pretvorbi. Strela, ki jo vidimo kot blisk in slišimo kot grmenje, nastane ob razelektritvi. Strele večinoma udarijo med nevihtnimi oblaki ali njihovimi deli, včasih pa tudi med oblaki in zemljo. Strela išče pot najmanjšega odpora, to je pot, kjer je zrak najbolj razdeljen na pozitivne in negativne naboje oziroma bolj električno prevoden. Električni tok v streli doseže moč do sto tisoč amperov. Električna polja sicer nastajajo tudi v lepem vremenu, vendar tedaj niso tako močna.

Strelo spremlja močan pok, ki nastane, ker zrak v kanalu strele v trenutku zažari in se močno razširi, takoj nato pa spet skrči. Zvočni valovi se ob poku odbijajo od tal in zračnih gmot, zato slišimo te poke kot grmenje. Po času, ki mine od bliska do groma, ki ju zaznamo, lahko približno ugotovimo oddaljenost bliska od mesta, kjer smo. Tri sekunde pomenijo razdaljo približno enega kilometra.

Kam se zateči pred strelo?

Edina učinkovita zaščita pred strelo je, da se pravočasno zatečete v varno zavetje. Če bi si radi zagotovili največjo možno varnost, načrtujte izlet tako, da boste dovolj zgodaj že na varnem – v koči, na vlaku ali v avtu. Če ste se ušteli in vas je ujela nevihta, ste posebej ogroženi na vrhovih, grebenih, v bližini osamelih dreves ali pod njimi, ob vodnih žilah in žlebovih, na vznožju skalnih sten, pri votlinskih vhodih, pod daljnovodi. Manj nevarno, nikakor pa povsem varno je v dolinah, globelih ...

Objekte pred strelami varujejo t. i. strelovodi, ki odvedejo tok v zemljo. Zanimivi so povsem novi poskusi, pri katerih poskušajo z laserskim žarkom nadomestiti vlogo stopničastega vodnika. Do sedaj so na ta način sprožili strelo le v laboratoriju, vendar pa kmalu pričakujejo, da bodo lahko delali poskuse tudi na prostem.