Slabšanje bančne aktive se nadaljuje

Na lestvici konkurenčnosti držav Slovenija ostaja na repu.

Kranj, Ljubljana - Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v evrskem območju tudi v drugem četrtletju nakazujejo šibko gospodarsko aktivnost. Razmere na trgih državnih obveznic so se junija nadalje zaostrile, k čemur so dodatno prispevale zaostrene razmere v Španiji. Takšna gibanja se odražajo tudi na pričakovanjih glede gospodarske rasti.

Tudi vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji kažejo na šibko aktivnost. Realni izvoz od januarja stagnira in se je aprila gibal na ravni z začetka lanskega leta. Aktivnost v gradbeništvu se je aprila znova močno znižala in ostaja na zelo nizki ravni. Ob tem pa se je letos okrepila gradnja nestanovanjskih stavb, ki je v zadnjih dveh mesecih že presegla ravni iz lanskega leta.

Aprila se je prihodek v trgovini na drobno znižal na najnižjo vrednost v zadnjih dveh letih. Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti je aprila ostal večji kot konec lanskega leta, kar je predvsem posledica večje proizvodnje v tehnološko zahtevnejših in srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah.

Aprila se je nadaljevalo slabšanje kakovosti bančne aktive - obseg slabih terjatev je presegel šest milijard evrov, njihov delež se je povzpel na 12 odstotkov celotne izpostavljenosti bank. Drugi mesec zapored se je močneje poslabšala kakovost terjatev v predelovalnih dejavnostih, kjer se je v štirih mesecih letos obseg slabih terjatev povečal za več kot v celotnem lanskem letu.

»Poleg gradbeništva in posojil, povezanih s prevzemnimi aktivnostmi v preteklosti, se tako tveganje za nižjo kakovost bančne aktive širi tudi na druge sektorje, kar lahko še dodatno poslabša razmere v slovenskem bančnem sistemu,« poudarja Boštjan Vasle, direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Ob nadaljnjem slabšanju kakovosti bančne aktive banke še naprej okrepljeno oblikujejo dodatne oslabitve in rezervacije.

Na trgu dela se število delovno aktivnih nekoliko zmanjšuje, število registriranih brezposelnih enako znižuje. Konec maja je bilo brezposelnih 106.796 oseb, kar je 7,9 odstotka manj kot januarja. Razlogi so delno sezonske narave, delno rezultat aktivne politike države, večjega umika s trga dela v neaktivnost, več pa je tudi primerov, ko se je oseba sama odjavila.

»Povečan obseg črtanja in odjav iz evidence je po naši oceni povezan tudi z uveljavitvijo zakona o uravnoteženju javnih financ, ki zaradi restriktivnejših pogojev pridobitve pravice do socialne pomoči zmanjšuje interes posameznikov, da bi ostali v evidenci oziroma se na novo vpisali,« je razloge za znižanje števila brezposelnih navedel Vasle. Strukturna neskladja na trgu dela se kljub temu povečujejo: »Povprečno trajanje brezposelnosti je maja znašalo 71 dni več kot maja lani, vidno večji pa je tudi delež dolgotrajno brezposelnih.«

Pred kratkim predstavljeno novo poročilo IMD o konkurenčnosti držav za leto 2012 kaže, da Slovenija ostaja na dnu lestvice (51. mesto med 59 državami). »Slovenija je znova nazadovala na področju poslovne učinkovitosti, kjer se uvršča na rep proučevanih držav, zelo nizko pa se še naprej uvršča na področju učinkovitosti države,« ugotavljajo na Umar.

Podobno kot lani prevladuje precejšnje nezadovoljstvo glede možnosti za poslovanje v Sloveniji, saj so bili anketiranci v Sloveniji bolj pesimistični kot v drugih državah. Mednarodno konkurenčnost zavirata tudi neučinkovit pravni red in delovanje vlade ter državnega aparata. Ključni prednosti sta predvsem visoka stopnja izobraženosti delovne sile in zanesljiva infrastruktura.