Medgeneracijski prenosi

Pogosto slišimo ali pa sami opazimo, kako zelo smo podobni svojim prednikom. Hitreje opazimo zunanje znake, in še to prej pri drugih ljudeh: nekdo hodi podobno kot oče, se smeji kot mama, uporabljamo iste besede kot naši starši, drugi ima veke kot njegova mama, tretji momlja in hodi sključen kot oče … Starejši ljudje že ob dojenčku modrujejo, komu v širšem sorodstvu je podoben novi zemljan. S tem povedo, da se zunanje lastnosti človeka lahko selijo ne samo z očeta in matere na otroke, temveč tudi s prejšnjih, starejših rodov na mlajše. Večkrat slišimo: ta je pa točno tak kot njegov stari oče, kako je mogoče, da je tako zelo podoben stari mami, ki je že dvajset let v grobu. To pomeni, da naše zunanje lastnosti včasih preskočijo vsaj en rod. Običajno se s takimi ugotovitvami strinjamo, saj so dokazljive na prvi pogled. Govorimo o fizičnem videzu in vedenju ljudi.

Popolnoma isto je z našim notranjim svetom. Ta sicer ni fizično oprijemljiv, ga pa vsi vsak dan zelo konkretno okušamo preko razpoloženj, v katerih smo. Tudi zaradi neizgovorjenega notranjega sveta dobivamo dediščino svojih prednikov. Njihovo trpljenje, ki jim ga ni uspelo dati v besede, se prenaša iz roda v rod. Zato v naših krajih še danes opažamo grozljive posledice druge svetovne vojne, še vedno čutimo posledice pretepenih otrok, groze spolnih zlorab preprosto ne izginejo, otroci nikoli ne bodo pozabili staršev, ki so bili zaradi alkohola odsotni, nasilni, ne moremo pozabiti, da smo bili v družini na zadnjem mestu … Kaj se v teh primerih prenaša med generacijami? Gotovo ne snovi, iz katerih so naša telesa, niti ne slike ali spomini, ker jih preprosto v našem zavestnem spominu ni. Prenašajo se vzdušja, ki jih nosimo v sebi. Tako smo od svojih prednikov dobili npr. smrtne strahove pred preživetjem in osamljenostjo, velike količine sramu, ki se ustvarijo pri spolni zlorabi, čudne občutke krivde, da je z nami nekaj narobe, strahotne količine žalosti, ker jim ni uspelo predelati zgodnje smrti otrok … Kot kepa se ta naša notranja vzdušja valijo iz roda v rok, iz človeka na človeka – in to vse z namenom, da jih prepoznamo in začutimo v sebi, jih ubesedimo in jim odvzamemo rušilno, škodljivo moč. To je naša odgovornost in naša dediščina, ki jo izročamo potomcem. Ko bo nam uspelo govoriti o svojih strahovih, žalosti, razočaranjih …, bomo vsaj delno razbremenili svoje otroke. Večno nam bodo hvaležni, čeprav nam niti ne bodo znali točno opisati, kaj smo jim dali. Mi sami se odločamo, ali jim bomo dali (brez naše volje) nemir, ki je vedno sopotnik težkih čutenj in je delno moj, delno se je medgeneracijsko prenesel. Lahko pa jim damo mir, ki začne prihajati v nas, ko se soočimo s svojo notranjostjo. Narava nam je dala razum, da se odločamo v svojo korist in v korist potomcem.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Škofja Loka / torek, 16. junij 2009 / 07:00

Loški glas

Loški glas, 16. junij 2009, št. 2

Objavljeno na isti dan


Šport / sreda, 1. julij 2015 / 14:16

Kopitarjev dobrodelni golfski turnir

Na petem dobrodelnem turnirju v golfu so zbrali skoraj štirideset tisoč evrov.

Kultura / sreda, 1. julij 2015 / 14:15

Večne podobe Aure

V poletnih mesecih je pri Pustotniku v Gorenji vasi na ogled likovna razstava škofjeloškega akademskega kiparja Mateja Plestenjaka.

Kranj / sreda, 1. julij 2015 / 14:12

Mezinček v novih prostorih

Zasebni vrtec Mezinček se je iz utesnjenih prostorov na Cesti Staneta Žagarja preselil v obnovljeno vilo na Savski cesti in postal Vila Mezinček.

Slovenija / sreda, 1. julij 2015 / 14:08

Tri dežele na Višarjah

Višarje – V soboto, 4. julija, bo v Marijinem romarskem središču na Višarjah v Kanalski dolini v Italiji tradicionalno Romanje treh dežel: Furlanije – Julijske krajine, Koroške in Slovenije. Ob 11....

Kranjska Gora / sreda, 1. julij 2015 / 14:03

Kolesarski pobeg iz Horjula v Kranjsko Goro

Kranjska Gora – Najstnik iz Horjula je pred desetimi leti napisal poslovilno pismo in s kolesom pobegnil od doma v Kranjsko Goro. Policisti so ga izsledili po dveh dneh iskanja. To je bil Grega Čep...