Malenšek še edini obtoženec

Na zatožni klopi v zadevi Slovenske hranilnice in posojilnice, ki jo obravnava kranjsko okrožno sodišče, zaradi zastaranja večine kaznivih dejanj sedi samo še nekdanji ravnatelj hranilnice Domen Malenšek.

Kranj - Na kranjskem okrožnem sodišču se je v torek nadaljevalo sojenje zoper nekdanje vodstvo kranjske Slovenske hranilnice in posojilnice (SHP), ki se je pred desetimi leti znašla v stečaju. Na marca začetem sodnem procesu so bili oškodovanja upnikov za najmanj 135 tisoč evrov sprva obtoženi tedanji ravnatelj SHP Domen Malenšek, direktor hranilnice Peter Friderik Smuk ter člana upravnega odbora Franc Golija in Marija Štular (tedanja direktorica Kmetijske zadruge Križe), medtem ko je preiskava zoper preostalega člana upravnega odbora Viktorja Brezarja še potekala. Ker pa je konec junija za večino očitanih nezakonitih dejanj poteklo že deset let, je kazenski pregon zastaral, tako se je obtožnica skrčila na minimum. Okrožna državna tožilka Renata Vodnjov odslej storitev domnevno kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali pravic dokazuje samo še Malenšku.

Čeprav se je kazenski pregon zoper Smuka in Golijo sedaj končal, pa bosta vseeno morala stopiti pred sodni senat, ki mu predseduje okrožna sodnica Andreja Ravnikar. Senat je namreč sprejel predlog tožilke, da ju sedaj zaslišijo kot priči in na ta način pomagata pri razčiščevanju kazenske odgovornosti preostalega obtoženca. Malenška obtožba še vedno bremeni, da je kot ravnatelj SHP zlorabil uradni položaj ali pravice, ker tik pred uvedbo stečaja ni poskrbel, da bi uslužbenci hranilnice prenehali sprejemati nove depozite. Ker je podjetje Žito Gorenjka prav tedaj sklenilo depozitno pogodbo v višini 125 tisoč evrov, ki je bila kasneje iz stečajne mase le delno poplačana, je bilo leško podjetje na koncu oškodovano za 67.805 evrov.

Malenšek se že ves čas zagovarja, da je zgolj uresničeval navodilo Banke Slovenije, da mora SHP do zadnjega poslovati normalno. Prav zato je njegov zagovornik Jože Hribernik predlagal zaslišanje svojega stanovskega kolega iz Kranja Damijana Pavlina, ki naj bi potrdil, so na Banki Slovenije 24. Aprila 2002 na sestanku z vodstvom SHP naročili, da morajo poslovati normalno »do izdaje sklepa o stečaju, če do njega sploh pride«. O dogajanju na omenjenem sestanku bo sodni senat zaslišal tudi nekdanjega viceguvernerja Banke Slovenije Sama Nučiča.

Upajmo samo, da bo imelo sodišče v prihodnje več sreče z vabljenjem prič kot pa na zadnji obravnavi, na kateri so uspeli zaslišati samo Bogomira Filipiča, direktorja BSC Kranj, medtem ko se ostale priče vabilu niso odzvale. Med njimi tudi stečajni upravitelj SHP Andrej Toš, za katerega bi lahko odredili tudi prisilno privedbo, a so se nazadnje ob privolitvi obeh strank zadovoljili že z branjem njegovega pričanja pred preiskovalno sodnico. Pokazalo se je, da bi bilo to dovolj tudi pri Filipiču, saj po prebrani izjavi, ki jo je leta 2008 podal v preiskavi, ne obramba ne tožilstvo zanj nista imela dodatnih vprašanj.

Preiskovalni sodnici je Filipič razložil, da je BSC Kranj preko SHP, ki so ga imeli za dobro finančno institucijo, izvajal garancijsko shemo in ponujal ugodne mikrokredite kot pomoč gorenjskim podjetjem, saj sami za kreditiranje niso pooblaščeni. Ugodne kredite podjetnikom je SHP izdajal na podlagi depozitov, ki jih je pri njem sklenil BSC. Med njimi je bil tudi depozit za 42 milijonov tolarjev. »Ko smo prišli do informacije o slabem stanju v SHP, smo hoteli depozit prekiniti, vendar do sprostitve ni prišlo. Ta denar smo potem prijavili v stečajno maso, iz katere smo bili na koncu poplačani 27,1-odstotno,« je pojasnil Filipič, ki kot komitent v SHP ni opazil kaznivih dejanj, imel pa je občutek »pomanjkanja finančnega znanja«.