Ogrevajo se za prve interpelacije

Opozicija se je prebudila: razmišlja že o prvih interpelacijah za ministre Šušteršiča, Vizjaka, Gorenaka, a pripravila jih bo šele za jesen.

Finančni minister Janez Šušteršič in minister za delo Andrej Vizjak sta si kandidaturo za interpelacijo pri opozicijski Pozitivni Sloveniji zaslužila v zvezi z zakonom o uravnoteženju javnih financ in z njegovim najnovejšim učinkom na upokojence, notranji Vinko Gorenak pa s svojimi neodgovornimi izjavami v zvezi s sodbo evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi z izbrisanimi.

V drugi opozicijski stranki, SD, pa bi konstruktivno nezaupnico izrekli kar celi vladi. Vendar stranki tega ne bosta storili pred poletjem, pač pa zadevo pustili za jesen. Ta teden se je razpletla evropska nogometna zgodba. Španci so postali evropski prvaki in njihovo veselje je zasenčilo celo dejstvo, da je država v resni krizi. Je tudi Slovenija že na dobri poti, da zaprosi za denarno pomoč, so ta teden ugibali v političnih krogih. Če država ne bo zapisala zlatega fiskalnega pravila v ustavo in s tem izpolnila zavez do evropskih partneric, se nam slabo piše, je dejal premier Janez Janša, ko je z vladno ekipo ta teden obiskal Podravje. Tam je tudi izjavil, da je Pahorjeva vlada za Slovenijo predstavljala nič manj kot naravno katastrofo.

Upokojenci in poslanci
Upokojencem, ki so se jim zaradi super varčevalnega zakona znižale pokojnine, pa se to zdi prava katastrofa. Tisti, ki so del delovne dobe preživeli pri delodajalcih, ki so imeli sedež v kaki drugi od takratnih jugoslovanskih republik, ki so bili zaposleni v JLA, in tisti, ki del ali vso pokojnino prejemajo iz državnega proračuna, so se ogorčeni obračali na zavod za pokojninsko zavarovanje po pojasnila. K samemu ministru Vizjaku pa so šli zaradi okleščenih pokojnin vojni veterani iz združenja Sever. Oni so iz zakona zagotovo izvzeti, jim je potrdil minister in obljubil, da bodo nejasnosti razčistili. Sindikat upokojencev pa bo zaradi znižanja ali ukinitve dodatka za rekreacijo in v zvezi z znižanjem pokojnin zahteval oceno ustavnosti zakona. Varčevanje pač, pravijo na vse to naši oblastniki. Ne bi se pa svojim privilegijem odpovedali (nekdanji) poslanci. Pobudo za presojo ustavnosti zaradi skrajšanja prejemanja poslanskih nadomestil z enega na pol leta in z znižanjem za petino, je najprej dal bivši poslanec Franco Juri, sedaj pa še poslanci Pozitivne Slovenije.

V tem tednu se je odločala tudi usoda dokapitalizacije Nove Ljubljanske banke. Belgijski solastnik KBC se je odločil, da v načrtu dokapitalizacije ne bo sodeloval. Tako sta v dokapitalizacijo vstopila državna sklada KAD in SOD. Državno lastništvo je tako povečano na 64 odstotkov, Belgijci jih imajo še 22. Državno pomoč za ohranitev finančne stabilnosti je odobrila tudi Evropska komisija, vendar s pričakovanjem, da bosta vlada in NLB v pol leta pripravili nov načrt prestrukturiranja.

Vroče zaradi preimenovanja vojašnic
Težav je cela vrsta, v državi je vroče in to ne samo v naravi, pač pa tudi na političnem prizorišču. V preteklih dneh je ozračje še dodatno razgrelo novo ideološko razhajanje. Kot je znano, je ob dnevu državnosti obrambni minister Aleš Hojs izdal odredbo o preimenovanju nekaterih vojašnic po vojakih, ki so padli v vojni za Slovenijo. Najbolj je razburilo preimenovanje ljubljanske vojašnice Franca Rozmana Staneta. Zoper preimenovanje je nastopila stranka SD, na parlamentarnem odboru za obrambo so ji pritrdili tudi poslanci iz strank PS, DS in DeSUS. Dvignili pa so se tudi borci za vrednote NOB in v pismu obrambnemu ministru zapisali, da gre za zgodovinsko lustracijo in omalovaževanje NOB in takratnih zaveznikov. Nič nimajo proti poimenovanju po junakih slovenske osamosvojitve, pravijo, a za komandanta Staneta in generala Maistra mora biti mesto med imeni, češ da brez teh dveh tudi slovenske osamosvojitve ne bi bilo.

Acta je ad acta

V Evropski uniji pa ne bo obveljal trgovinski sporazum ACTA, ki bi po mnenju zagovornikov ščitil intelektualno lastnino, po mnenju nasprotnikov pa je napad na svobodo. V evropskem parlamentu je slednjih 478, zagovornikov pa le 39 (glasovanja se je vzdržalo 156 evropskih poslancev). Tako sporazum v državah EU ne bo stopil v veljavo. Tudi v Sloveniji mu večina ni bila naklonjena. Spomnimo se protestov zoper ACTO, uradno pa je država pred časom tudi zavrnila ratifikacijo tega sporazuma.