Ločitev dveh svetov

Rekreativni športnik ima samo eno napako. In sicer to, da je prepričan, da je vrhunski profesionalni športnik in ne samo športni rekreativec. Torej živi v enem svetu, misli ali pa je prepričan, da je v drugem svetu. Še huje pri vsem tem je to, da si tega ne prizna oz. si ob tekem govoričenju misli svoje in je prepričan, da on ne spada v drugi svet, če živi v svojem. To je približno tako, kot prepričanje, da te na primer aids ali rak, ker se to vedno dogaja drugim in ne tebi, enostavno ne zanimata preveč. Ampak, kaj hudiča, če se pa to zgodi še tebi? Je potem že prepozno zvoniti? Groba primerjava, vendar v vseh treh primerih lahko nastopi smrt ali pa poškodba, ki ti zaznamuje celo življenje.

S poletjem pride tudi vročina. Povišane temperature niso samo na termometrih, ampak tudi v glavah športnih rekreativcev, ki so v tem letnem času na samem vrhuncu svojih sposobnosti. Poletje je tudi čas tekmovanj, saj je koledar športno-rekreativnih prireditev poln in pester. To nedeljo sem bil na našem najtežjem kolesarskem maratonu. Znanci in neznanci so me prosili za nasvet, kako se v napovedani vročini spoprijeti s tako naporno preizkušnjo. Vsem tistim, ki so imeli maraton Alpe Scott za najtežji maraton, sem svetoval, naj se ga ne udeležijo, ker se je obetal najbolj vroč dan v celem letu. Vsem tistim, ki pa so rekli, da bi radi prekolesarili naš najlepši kolesarski maraton, pa sem svetoval, da morajo za hidracijo telesa poskrbeti že dva dni prej in na samem maratonu ne smejo spustiti niti ene okrepčilne postaje, na kateri so okrepčila in izotonični napitki. Spet dva svetova. Tisti prvi me seveda niso poslušali in so šli tekmovat s samim sabo, s tekmeci in s progo. Seveda so za las dobili boj s samim sabo, s tekmeci so ga izgubili in s progo tudi. Za zmagoslavje ne štejem, če je sosed soseda premagal za nekaj minut. Da, za las so dobili boj s samim sabo ali natančneje rečeno, s hitrim posredovanjem prve pomoči so s pomočjo infuzije dobili bitko in šele potem priznali, da sem imel prav. Izkušnje vsakega posameznika bi morale biti merilo poslušnosti. Če tako težkega maratona niste vozili v tako neprijetnih razmerah, potem poslušajte nasvete tistih, ki so to že počeli, kajti drugega vam pri vsej zdravi pameti res ne preostane. Seveda, če se hočete izogniti infuziji. Enako velja tudi za tako imenovane »vrhunske« rekreativce. Kakorkoli ste natrenirani in imate veliko takih in drugačnih izkušenj, se telo v tako ekstremnih razmerah, kot so bile v nedeljo, odziva drugače. Vrhunski športniki, ki žal z nami, rekreativci, vse pogosteje nastopajo, imajo na take razmere pripravljeno telo. Vsi drugi pa še zdaleč ne, čeprav jih večina misli, da delajo tako, kot to delajo oni, le da si to plačajo. Ampak to ne drži. Vrhunski športnik je čisto svoj svet, zelo drugačen od sveta športnega rekreativca, ki je prav tako čisto drugačen od sveta »navadnega« človeka.