Boroveljski rog

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / ponedeljek, 2. julij 2012 / 06:00

Grlovec/Ferlacher Hom (1840) - Čudovit razglednik na avstrijskem Koroškem, v bližini Borovelj. Menda mu pravijo tudi hišna gora Borovelj. Samostojni razglednik na severni strani Košute.

Grlovec oz. Ferlacher Horn je gora, ki jo lahko opazujemo, ko se iz Celovca vračamo nazaj proti Sloveniji. V nemškem imenu gora nosi besedo rog, v slovenskem pa grlo. Zakaj, ne vem. Morda zato, ker v rog lahko pihamo le s pomočjo grla. V celoti poraščena gora zbode v oči s svojim špičastim vrhom, ki kar vabi, da ga obiščemo. Ločen od karavanške verige gora je čudovit razglednik. Drznila bi si reči, da je Slovencem gora dokaj nepoznana, a ko enkrat stojimo na njenem vrhu, sem prepričana, da se bomo še kdaj vrnili.

Gora je dostopna z vsaj treh strani, a mi se bomo odločili za tisto, ki od nas zahteva najmanj vožnje. Preko Ljubelja se zapeljemo v Avstrijo in nadaljujemo približno 5 do 6 kilometrov do znane gostilne Deutscher Peter, kjer parkiramo. Vrnemo se nazaj navzgor proti Ljubelju, pribl. 300 metrov, kjer nas smerokaz na levi strani ceste opozori, da moramo zaviti na kolovoz. Hodimo po poti, označeni s številko 603. V spodnjem, začetnem delu se vzpenjamo ob potoku, ki je na naši desni strani. Kolovoz se spremeni v stezo, ki se mestoma strmo dviga skozi gozd. Po približno pol ure dosežemo cesto, ki jo prečimo, in nadaljujemo naravnost skozi gozd. Sledi vzpon skozi gozdno grapo, kjer je trenutno precej podrtega drevja, kar mestoma tudi spreminja pot vzpona, zato moramo biti pozorni na markacije. Le-te so tam, kjer je originalna pot, a zaradi drevja so narejeni obvozi. Višje spet dosežemo cesto, po kateri nadaljujemo pribl. 200 metrov, ko se na ovinku levo odcepi steza v gozd. Steza se strmo vzpne do gozdne izravnave, kjer spet prečimo cesto in nadaljujemo kar naravnost skozi gozd. Po nekaj metrih gozda smo na gozdni cesti. Cesti sledimo desno, dokler ne pridemo do poseke, na katero nas usmerijo markacije. Prečimo poseko in na drugi strani v gozdu vidimo smerokaz, ki nas usmerja do kmeta Franca. Mi nadaljujemo naravnost, preko še ene poseke. Po nekaj metrih strmega vzpona dosežemo zahodni greben Grlovca, po katerem poteka čudovita pot vse do vrha. Grebenska pot se zložno vzpenja in nam mestoma odpira nadvse divje poglede na severno stran. Na enem od teh mest moramo biti nadvse pozorni, ker gre pot po skrajnem robu. Previdno!

Ko dosežemo vršni travnik, nas od samega vrha, na katerem je križ z vpisno knjigo, loči še nekaj minut. Do vrha smo potrebovali približno 3 ure hoda.

Razgled je veličasten: pogled na vzhod se ustavi na Setičah, Javorniku in Mačah. Na jugu, pred nami je veličasten greben Košute, proti jugozahodu pa se pokaže greben Ljubeljščice, Na možeh, Palca, Zelenjaka, Vrtače, v ozadju je tudi Begunjščica, pod pravim kotom oz. pri sestopu vidimo tudi Stol. Na severni strani se nam pokaže Celovška kotlina, ob lepem vremenu pa tudi Visoke in Nizke Ture.

V dolino se vrnemo po poti vzpona. Če smo po dežju, previdno predvsem na mestih, kjer so tla prepletena s številnimi koreninami. Če nam ni, da bi sestopali po isti poti, lahko sestopimo do kmeta Franca/Franzbauer, na kar nas opozori smerokaz. Od Franca sestopimo do sedla Eselsattel/Oselca, od tam pa mimo kmeta Urha nazaj na izhodišče pri gostišču Deutscher Peter.

Nadmorska višina: 1840 m

Višinska razlika: 1140 m

Trajanje: 5 ur

Zahtevnost: 3 zvezdice