Obetajo se korenite spremembe na trgu dela

Kranj - Delovnopravna zakonodaja je potrebna sprememb. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so že oblikovali izhodišča za reformo trga dela, ki v prihodnje predvidevajo poenostavitev postopkov za odpuščanje in zaposlovanje, enotno pogodbo za nedoločen čas, odpravninski sklad, enotno obdavčitev vseh vrst dela, pa tudi ukinitev plačanega odmora za malico in znižanje dodatka za minulo delo.

Po besedah ministra Andreja Vizjaka se za reformo odločajo zaradi razmer na trgu dela, kjer vlada velik prepad med zaposlitvijo za nedoločen čas z visoko stopnjo varnosti in med t. i. prožnimi oblikami dela, značilnimi zlasti za mlado generacijo. To naj bi sedaj spremenili z enotno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, ki predvideva tri obdobja zaposlitve: poskusno, prilagoditveno in stabilno, pri čimer bo v prvem, ki bo trajalo nekaj mesecev, možnost prekinitve delovnega razmerja najbolj enostavna. Odpoved bo mogoča tudi brez razloga, v naslednjih dveh obdobjih pa nič več. Odpovedni roki se zmanjšujejo, najdaljši (doslej je bil 120 dni) bo še devetdeset dni.

Odpovedni rok bo mogoče nadomestiti tudi z ustreznim denarnim povračilom. Zaposlitve za določen čas bi bile le izjema, in sicer za primere, ko je delo vezano na mandat ali nadomeščanje na porodniškem dopustu. Začasna in občasna dela so predvidena le na nesistemiziranih delovnih mestih, a še ta s časovno omejitvijo, brezposelni ali upokojenci pa jih bodo lahko izvajali le prek zavoda za zaposlovanje. Vse oblike dela bi bile tudi enotno obdavčene. Tako bi imeli delodajalci z vsemi enake stroške in ne bi bilo razloga, da bi kateri od njih dajali prednost.

Uvedli bodo odpravninski sklad

Delavec bi se lahko prijavil na zavod za zaposlovanje že med odpovednim rokom in tako že zgodaj začel iskati novo delo. Novost v prihodnjem zakonu o delovnih razmerjih pa bi bil tudi odpravninski sklad. Vanj bi prispevali delodajalci po 0,58-odstotni stopnji, prispevki bi se zbirali na računu delavca in ta bi ga lahko dvignil, ko bi mu prenehalo delovno razmerje. Tudi v primeru stečaja bi delavec ne ostal brez odpravnine. Če pa mu delo ne bi prenehalo, bi se mu v odpravninskem skladu zbrani denar prištel k pokojnini. Delodajalcem je s tem odpuščanje olajšano, ker z njim nimajo tolikšnih stroškov kot sedaj z odpravninami. Slednjo mora delavcu sedaj izplačati zadnji delodajalec, z odpravninskim skladom pa bo breme porazdeljeno na vse delodajalce, pri katerih je bil zaposlen delavec.

V primeru krivdnih razlogov za izgubo zaposlitve pa je predvidena možnost poravnave, ki delavcu omogoča, da bo prejemal nadomestilo za brezposelne. Minister Vizjak pravi, da bo odpuščanje sicer lažje, a ne zato, ker bi vsebinsko širili razloge zanj, temveč zaradi poenostavitve postopkov. Reformni predlogi naj bi bili tudi v korist mladim iskalcem zaposlitve, ki so doslej na trg dela vstopali v najbolj negotovih oblikah, sedaj pa bi jim olajšali zaposlitev. Minister Vizjak zatrjuje, da bodo novosti tudi v korist starejšim iskalcem zaposlitve, zlasti zaradi odpravninskega sklada, ob novi ureditvi pa pričakuje tudi zmanjšanje sive ekonomije. Starejši delavci pa bodo po vladnem predlogu prikrajšani pri dodatku za delovno dobo, ki naj bi bil poslej vezan na zaposlitev pri zadnjem delodajalcu. Poleg teh ukrepov pa vlada predlaga tudi ukinitev sedanjega plačljivega in v delovni čas vštetega polurnega odmora za malico.