Lesna zaloga se kopiči, lastniki sekajo premalo

V gozdnogospodarski enoti Jezersko so zasebni lastniki gozdov v minulih desetih letih posekali dve petini manj lesa, kot bi ga lahko, v preddvorski enoti so načrt izpolnili le 49-odstotno.

Jezersko, Preddvor - V kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije so pripravili nova gozdnogospodarska načrta za enoti Jezersko in Preddvor za desetletno obdobje od 2012 do 2021. Oba načrta sta že javno razgrnjena, ta teden bosta tudi javni obravnavi.

Gozdnogospodarska enota Jezersko obsega 6880 hektarjev, od tega je 5298 hektarjev gozdov, gozdnatost je torej visoka, kar 77-odstotna. Med vsemi enotami na kranjskem območju ima največji delež državnih gozdov - 46 odstotkov, le malo večji je delež zasebnih, drugi gozdovi pa so v lasti lokalnih skupnosti. Vseh zasebnih lastnikov je (skupaj s solastniki) 273, od tega jih ima pet več kot sto hektarjev veliko posest in 211 manj kot deset hektarjev. Povprečna zasebna posest meri nekaj več kot devet hektarjev. »Lesna zaloga je precej visoka, znaša 456 kubičnih metrov na hektar in se je v zadnjih desetih letih povečala približno za petdeset kubičnih metrov. Povečala se je predvsem zaradi skromnega poseka v zasebnih gozdovih, deloma pa tudi zato, ker smo iz izračunov izločili rušje. Lastniki sekajo manj, ker za to nimajo potreb, pogosto je ovira nerešena dediščina, nekateri pa odlašajo s posekom tudi zaradi ne dovolj spodbudne odkupne cene lesa,« je dejal Matjaž Guček, gozdar - načrtovalec v kranjski območni enoti, ko je skupaj z revirnima gozdarjema Mašo Tenčić in Igorjem Nahtigalom predstavil načrt. Lastniki bi v zadnjih desetih letih lahko v enoti posekali 290 tisoč kubičnih metrov lesa, a so ga le 212 tisoč, pri tem pa so v državnih gozdovih načrt izpolnili več kot 95-odstotno, v zasebnih 61 odstotno in v občinskih gozdovih 16-odstotno. V obdobju od 2012 do 2021 bodo lahko sekali še več, načrt predvideva povečanje možnega poseka na skoraj 389 tisoč kubičnih metrov oz. na 85 odstotkov letnega prirastka. V enoti kot problem izpostavljajo tudi precejšnje odstopanje od ustreznega razmerja razvojnih faz, s tem da je od deset do trideset centimetrov debelega drevja (drogovnjakov) premalo in drevja, debelejšega od trideset centimetrov (debeljakov), preveč. Slaba četrtina površine gozdov je še vedno slabo odprta z gozdnimi prometnicami, v minulih desetih letih so zgradili 5,5 kilometra novih cest; za lažje gospodarjenje bi morali v prihodnjem desetletju narediti dobrih dvajset kilometrov cest. Problem so tudi zmanjševanje števila prebivalstva, staranje kmečkih gospodarjev ter s tem povezan manjši interes lastnikov za delo v gozdu, različne oblike rekreacije, ki so ponekod v nasprotju z ekološkimi načeli, nizek delež jelke in ponekod še vedno težavno pomlajevanje sestojev zaradi prevelikega števila divjadi.

Zasebna posest se še naprej drobi

V gozdnogospodarski enoti Preddvor gozdovi pokrivajo 56 odstotkov celotne površine, kar 91 odstotkov gozdov pa je v zasebni lasti. Vseh zasebnih lastnikov je 5043, med njimi je le šest takih, ki imajo več kot trideset hektarjev gozda. Povprečna posest je velika samo 1,21 hektarja in se zaradi dednih postopkov še naprej drobi.

V letu 2001 je bilo 65 odstotkov lastnikov z manj kot hektar veliko posestjo, lani že 76 odstotkov. »Ob takšni razdrobljenosti je z gozdovi zelo težko načrtno gospodariti. Številni lastniki ne kažejo zanimanja za delo v gozdu, nekateri niti ne vedo, kje imajo gozd,« ugotavlja Karmen Nunar, gozdarka – načrtovalka v kranjski območni enoti zavoda za gozdove, in poudarja, da je to eden glavnih problemov. Lastniki bi v preteklem desetletnem obdobju lahko posekali 284 tisoč kubičnih metrov lesa, dejansko so ga le 132 tisoč kubičnih metrov ali dobrih 46 odstotkov, pri tem pa so v zasebnih gozdovih načrt izpolnili 49-odstotno, v državnih 11-odstotno in v občinskih 32-odstotno. Lesna zaloga se je v minulih petdesetih letih povečala več kot dvakratno, samo v zadnjem desetletnem obdobju z 280 na 342 kubičnih metrov na hektar. »V prihodnje zaloge ne nameravamo bistveno povečevati, zato v obdobju od 2012 do 2021 tudi načrtujemo dokaj visok posek, kar petsto sedem tisoč kubičnih metrov. S tem lastnikom dajemo možnost, da sekaj več,« pravi Karmen Nunar in dodaja, da se v gozdovih zaradi premajhnega poseka že dela škoda, a gozdarji so pri tem zavezanih rok, saj o poseku odločajo lastniki. Problemov je še več. Delež smreke je prevelik, pri tem pa je lastnike težko prepričati, da bi namesto nje sadili kakšno drugo vrsto. Razmerje razvojnih faz drevja je porušeno, preveč je debeljakov in sestojev v obnovi. Veliki so apetiti po krčitvah, ravninske gozdove ogrožajo odlagališča odpadkov, povečuje se pritisk turizma in sodobne rekreacije (vožnja s štirikolesniki) na gozd in gozdni prostor. Dobra petina gozdov je še vedno zaprta z gozdnimi prometnicami, z novim načrtom predvidevajo gradnjo osemnajstih kilometrov novih gozdnih cest, med pomembnejše sodijo odseki v gozdovih na Potoški gori, na pobočju Kališča, v Veliki gmajni, na Pangršici in na Cegelnici.