Visoko šolstvo je javna odgovornost

Funkcijo enega od dveh podpredsednikov Evropske študentske zveze (ESU) bo s prvim julijem začel opravljati Škofjeločan Rok Primožič, ki so ga na to funkcijo sicer izvolili že aprila.

Kakšne bodo v okviru funkcije podpredsednika Evropske študentske zveze vaše konkretnenaloge v tej organizaciji? Katere bodo vaše prioritete?

»Med mojimi glavnimi nalogami bo skrb za pravno in finančno poslovanje organizacije ter koordinacija tako drugih izvoljenih predstavnikov kot tudi petih zaposlenih. Poleg tega bo moja naloga tudi skrbeti za komunikacijo z Evropsko komisijo in drugimi institucijami Evropske unije ter drugimi deležniki v visokem šolstvu, ki so locirani v Bruslju. Na vsebinskem področju se bom ukvarjal predvsem s financiranjem visokega šolstva, mobilnostjo in vprašanjem priznavanja izobrazbe.«

Boste lahko zastopali tudi interese slovenskih študentov?

»ESU zastopa interese več kot enajstih milijonov študentov iz osemintridesetih evropskih držav. ESU se sicer bolj osredotoča na procese na ravni Evrope, vendar to nikakor ne pomeni, da interesov študentov v Sloveniji pri tem delu ne bomo upoštevali.«

Kako sicer ocenjujete položaj slovenskih študentov v primerjavi s študenti v drugih evropskih državah?

»Take ocene so vedno nehvaležne, saj je treba upoštevati precej vidikov, vsaka država pa ima tudi drugačno ureditev visokega šolstva. Na splošno pa bi lahko rekli, da je položaj študentov v Sloveniji relativno dober, saj denimo nimamo šolnin, imamo štipendije in podobno. Je pa res, da predvsem finančna podpora za študente ni na visoki ravni, saj imamo relativno nizko število štipendij, večina študentov pa mora za svoje preživetje delati. Prav tako je treba povečati kakovost študija, saj smo glede nekaterih indikatorjev, denimo števila študentov na profesorja, precej slabi.«

Kakšno je vaše stališče in stališče ESU do šolnin?

»ESU je tako kot jaz osebno proti šolninam, saj verjamemo, da je visoko šolstvo javno dobro in javna odgovornost. To pomeni, da mora država poskrbeti za ustrezno financiranje visokega šolstva. A se ne smemo ustaviti samo pri vprašanju šolnin, saj je treba poskrbeti tudi za ustrezno podporo za študente - štipendije, namestitev v študentskih domovih, subvencionirano prehrano in podobno. Ena glavnih prioritet ESU je dostopnost visokega šolstva za vse družbene skupine, saj verjamemo, da študij ne sme biti samo privilegij tistih, ki si to lahko privoščijo.«

ŠOS je zelo ostro nastopila proti zakonu o malem delu, ki ga je predlagala prejšnja vlada. Kako ocenjujete ukrepe sedanje vlade, s katerimi posega v pravice študentov in študentsko delo?

»Vsak poseg v visoko šolstvo je treba narediti zelo previdno, saj večina posledic ni vidna takoj, ampak šele na dolgi rok. Študentsko delo recimo je v Sloveniji zelo pomemben vir dohodkov za študente, zato je vsak nepremišljen oziroma arbitraren poseg v obstoječo ureditev precej nevarna poteza in tudi ureditev v zakonu za uravnoteženje javnih financ bo imela vidne posledice šele pozneje. Vsekakor pa je treba tudi na tem področju urediti kar nekaj stvari, kar je ŠOS tudi večkrat poudaril pri debatah o zakonu o malem delu, in res upam, da ta vlada ne bo samo slepo in vsepovprek rezala stroškov, ampak dejansko poskušala urediti in izboljšati situacijo. Posebno skrb zbuja rezanje proračunskih postavk za univerze, saj to lahko zelo vpliva na dostopnost in kakovost študija. Upam, da bo vlada čim prej spoznala, da visoko šolstvo ni strošek, ampak investicija v prihodnost, in zagotovila ustrezen obseg sredstev za delovanje javnih univerz in drugih visokošolskih zavodov.«

Kako bo selitev v Bruselj vplivala na vaš študij ekonomije?

»Moj študij bo vsekakor malo trpel, saj ne bom mogel biti prisoten na predavanjih in vajah ali redno oprav­ljati drugih obveznosti. Upam, da mi bo uspelo stvari nekako urediti na način, da bom lahko študij zaključil čim prej, verjetno pa se bo zaradi tega zaključek mojega študija zamaknil za kakšen mesec ali dva.«