Keltski konji iz Kobarida

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / / 06:00

Le kdo je pred več kot 2300 leti orožje in druge predmete keltskih bojevnikov v današnjem Kobaridu zakopal skupaj z njihovimi konji? V Kranju gostuje arheološka razstava Tolminskega muzeja.

Po kranjskem Glavnem trgu se že vso pomlad gor in dol pomika precej velik šotor. Enkrat je pri vodnjaku, drugič pred Makom, tretjič pred Mestno hišo. Ne brez razloga, saj pod njim ves ta čas potekajo zaščitna arheološka izkopavanja, ki so že leto in pol zakonska predhodnica siceršnjih gradbenih posegov v starem mestnem jedru. Z arheologijo v pristnem sožitju pa je zadnji mesec tudi osrednje razstavišče Gorenjskega muzeja v Mestni hiši. Medtem ko je že deset let v njenem prvem nadstropju na ogled stalna arheološka razstava Železna nit. V galeriji Mestne hiše in Stebriščni dvorani gostujejo rimskodobne svetilke (oljenke), ki so jih dolga leta izkopavali srbski arheologi v Beogradu. Od minulega četrtka naprej pa je v kleti mestne hiše na ogled še ena arheološka razstava, Tolminski muzej namreč gostuje z razstavo, ki ima naslov Keltskih konj topot, na kateri so na ogled osupljivi primerki keltskega orožja, ki so jih odkrili leta 2010 med gradbenimi deli na Gregorčičevi ulici v Kobaridu.

Naslov zgolj namiguje, razstava pa tudi na pregleden in hkrati kreativen način predstavlja zgodbo, ki doslej še nima primerjave niti v Sloveniji niti v svetu. Orožje in predmeti keltskih bojevnikov so bili pred več kot 2300 leti namreč pokopani skupaj s konji. Kot tako je odkritje izjemnega pomena, ne le za Posočje, temveč za ves srednjeevropski prostor. Razstavo sta pripravila arheologa Teja Gerbec in mag. Miha Mlinar. »Tokratna zgodba o kobariških Keltih se je začela pred dvema letoma, ko smo na glavni kobariški ulici med arheološkim nadzorom naleteli na prve najdbe, keltski meč in v premešanih plasteh posamezne živalske kosti, za katere se je kasneje izkazalo, da so konjske. Že v kratkem se je z novimi najdbami izkazalo, da gre za izjemno najdišče predmetov, ki jih doslej v Posočju še nismo poznali,« razlaga mlada arheologinja Teja Gerbec in dodala, da najdbe datirajo v četrto oziroma začetek tretjega stoletja pred našim štetjem, čas prvega prihoda Keltov na območje današnje Slovenije. Najdišče pred »Bizjakovo hišo« je bilo v tem delu tako rekoč nedotaknjeno.

Poleg številnega novega materiala, ki je predstavljen tudi na razstavi v Kranju, ob keltskih mečih, železnih suličnih osteh, različnih delov ščitov, pasnih verig, železno brzda je bila recimo najdena še v konjskem gobcu …, je pomembno sporočilo, da je očitno šlo tudi za pokop konj. »Pri tem se odpirajo številna nova vprašanja, zakaj pokop živali, zakaj je poleg tudi orožje in podobno, ki jih ne moremo opreti na nobeno dosedanjo najdbo tako pri nas kot širše,« razmišlja Gerbčeva in dodaja: »Mogoče je šlo za posledice bitke, pri tem pa se je zastavilo drugo vprašanje, kdo je bil tisti, ki je premagal Kelte, ki so bili takrat zelo dobro oboroženi in so bili konec koncev predvsem konjeniki.«

Po besedah Mihe Mlinarja tedanji staroselci na področju Kobarida niso imeli kaj dosti skupnega s Kelti, saj v Posočju zaradi zaprtosti in težke dostopnosti ni bilo veliko migracij. »Zanimivo je, da na tem mestu nismo našli nobenega človeškega skeleta, kar pred nas postavlja nova vprašanja, hkrati pa nam potrjuje, da ne gre niti za naselbinsko niti za grobno najdbo. Je pa študija, ki smo jo pripravili in izdali v obsežnem katalogu dobra podlaga za nadaljnje raziskovanje, saj vendarle lahko najdemo nekatere podobnosti z ostalimi keltskimi najdišči po Evropi.

Avtorja razstave sta k predstavitvi predmetov pristopila zelo inovativno, saj sta za podlago postavila terensko risbo in sta kar nekaj predmetov umestila nanjo tako, kot so bili najdeni v zemlji. Razstavo sta v začetku oplemenitila s splošnim orisom arheološke preteklosti Kobarida in Posočja. V Kranju bo razstava na ogled preko poletja, kasneje pa se bo selila v Ljubljano, na Ptuj in še kam …